JELTOQSAN KÓTERILISINING AQIQATY
Býgin Jeltoqsan kóterilisine qatysty Astana qalasyndaghy Tәuelsizdik sarayynda ótui tiyis konferensiyanyng orny auysyp, ghalymdar Redison qonaqýiinde bas qosty. Europa jәne Aziya memleketterining ghalymdary, shetelderding Qazaqstandaghy tótenshe jәne ókiletti elshileri, elimizding tanymal ghalymdary, qogham qayratkerleri, deputattar, jas zertteushiler qatysqan alqaly jiynda biraz tyng mәlimetter aityldy. Biz osy ghylymy konferensiyada jasalghan bayandamalardyng eki-ýsheuin qysqartpay, tolyghymen jariyalaudy jón sanap otyrmyz. Óitkeni, oqyrmandarymyz otyz jyl búrynghy tarihy oqighagha ghalymdardyng kózqarasymen bir qarap kórse degen oiymyz bar.
1986 JYLGhY JELTOQSAN KÓTERILISINDE SOTTALGhANDAR TURALY QYSQAShA DEREKTER
1986 jyly 16-17-18 jeltoqsanda óte kóp jastar L.IY.Brejnev atyndaghy alangha jinaldy. Olar 16 jeltoqsanda bolghan Qazaqstan Ortalyq Partiya Komiytetining Plenumynda birinshi hatshy bolyp saylanghan Kolbinge qarsy, Plenum sheshimderin ózgerteudi talap etti. Qala jastaryn osy kóteriliske qatynasugha shaqyryp 5 mynday jastar birneshe kóshelerimen jýrip ýgit jýrgizdi. Ol óz nәtiyjesin berdi.
18 jeltoqsanda alangha 20 mynday jastar jinaldy. Olargha qarsy Tashkent, Tbilisi, Mәskeuden bas keser arnauly әskerlerdi dereu jetkizdi. Saperlik kýrekpen, qamshymen taghy basqada qarularmen jabdyqtaldy. Jastardy taratu maqsatymen órt sóndiretin mashinamen kópshilikke su shashty (Ayaz 20-25º). Olardy respublikanyng barlyq qalalarynyng jastary qostap kóterildi.
Myndaghan studentter men júmysshylardy týrmege otyrghyzdy. Kópshiligin úryp-soghyp qalanyng syrtyna aparyp tastady. Birazy qashyp ketip óz tughan auyldarynda aurugha shaldyqty. Óldi. Olardyng tizimin eshkimde aita almaydy. Basynda olar zang oryndarynan qorqyp aitpady. Qazir de qorqyp aita almaytyndar kóp. Myndaghan studentter oqudan shygharyldy.
Almatynyng respublikalyq arhiyvindegi qújattar boyynsha 92 adamnyng sottalghandary anyqtaldy. Onyng ishinde 17 adamnyng isi Astananyng respublikalyq últtyq múraghatynda L.IY.Brejnev atyndaghy alangha alghashqy shyqqan jastar turaly, sonday-aq Almatydady respublikalyq arhivte (1680 qor, 2 tizim, 3364 isting 76 betinde) mynaday habarlama bar:
1986 jyly 17 jeltoqsan kýni tәnertengi saghat 9-dan 15 minut ketkende Qazaqstan Kompartiyasynyng ýiine tayau alangha bir top qazaq jastary keldi. Shamamen alghanda 600 dey adam jyinaldy. Olar әrtýrli óleng aityp tribunanyng aldynda túrdy. Birazdan keyin qoldarynda 5-6 plakattary bar jastar Ortalyq partiya kemiytetine estiletindey etip tribunanyng aldynan ótti. Ol transparanttarda: «Ár halyqqa óz kósemi», «Jasasyng Lenin iydeyasy», «Biz erikti týrdegi odaqty qalaymyz, zorlyqpen qosylmaymyz». «Eshbir halyqqa artyqshylyq berilmeydi», «Jasasyn Qazaqstan», «Birinshi hatshy qazaq boluyn qalaymyz». «Orys emes» dep aighaylap ysqyra bastady.
Jeltoqsan kóterilisin asa qatal jauyzdyqpen talqandaghan. Jastardy úryp soghyp alannan qughandary, olargha qarsy qoldanghan anan isteri turaly, memlekettik konstitusiyany ayaqqa taptap zansyzdyqqa jol bergen ishki ister ministrliginin, prokuraturanyn, sottyn, qauypsizdik komiytetining basshylaryn jauapqa tartudy talap etken aryzdy berushi qazaqstannyng azamattyq kozghalysynyng «Azat» atty qoghamynyng basqarmasy jәne osy kótiriliske qatynasqan, sottalghan azamat H.Q.Qoja-Ahmetting aryzy boyynsha Qazaqstan respublikasy, konstitusiyalyq soty Rogov I.I. bylay dep mәsimdepti: Qazaqstan respublikasynyng konstitusiyalyq soty» mynaday jaghdaydy tapty. Sol boyynsha sheshimge keldi:
1. SSR kezindegi Sovetter Odaghy men Qazaq SSR-ynyng basqaru memlekettik oryndardynyng qabyldaghan sheshimderining konstitusiyagha sәikes keletindigin jәne әkimshilik, sot, zang qorghau oryndarynyng isterindegi jogharghy basqarushy adamdardyng Almatydaghy jeltoqsan uaqighasy kezindegi is әreketterining zandylyghyn» tekseru turaly konstitusialyq sot isi qozghalsyn.
Mine osy kýnnen bastap konstitusiyalyq sottyng komissiyasy myna tómendegi jaghdaylardy anyqtady:
... «Jeltoqsan kóterilisi kezindegi zansyzdyqtar turaly konstitusiya sotyna aryz týsti. Sonyng qortyndysy turaly mynaday qysqasha habarlama bereyin.
1986 jylghy jeltoqsan kóterilisine baylanysty – 99 adam sottaldy (onyng - 91 isin taptym, al Asanbay Asqarov men Bekejanovtyng isi Frunze de dep bermedi, qalghan 5-uynyng isi belgisiz ýsh adam eriksiz emdeluge jiberildi (olar esterinen auysqan adamdar) B.N.).
Últshyldyghy ýshin, nәsilge bólgenderi ýshin jәne kópshilikpen birge tәrtipsizdikke qatynasqandary ýshin – 78 adam, әdeyi kisi óltirgeni ýshin eki adam, adam óltiruge úmtylghany ýshin 2 adam, al basqalary әrtýrli qylmystar jasaghandary ýshin sottaldy. Bostandyqtarynan aiyrylghandary – 82 adam. ólim jazasyna kesilgenderi – 2 adam, 15 adam bostandyghynan aiyrylmay shartty týrde sottaldy».
Mine osy bergen mәlimdemening ózi de dúrys emes. Sottalyp týrmede otyryp jazalaryn ótegenderi. 91 adam (ólim jazasyna kesilgen Rysqúlbekov Qayrat pen Abdyqúlov Myrzaghúldy qosqanda). Sonda 7 adamdy nege qospaghan. Jogharghy sottyn, Bas prokurordyng bergen jenildikterimen bosatyldy degen 55 adamdar kimder ekeni belgisiz. Sottalghan 92 adamnyng birde-bireui Preziydentting jarlyghyna deyin bosatylghan joq. Tipti jergilikti sot, prokuraturalar Preziydenting jarlyghynyng ózin oryndamay jeltoqsandyqtardy jarty nemese bir jyldan keyin bosatqan. Olardyng moralidyq, materialdyq shyghyndaryn qaytarudy der kezinde qaramay jeltoqsandyqtardy sandaltyp qoyghan sot oryndary az emes. Keybireui aman-esen qútylghandaryn olja tútyp ol shyghyndary súraugha batyldary barmaghandary da jetkilikti.
1986 jylghy Almatydaghy jeltoqsan kóterilisine baylanysty 18 jeltoqsanda osy kóterilistegi jappay tәrtipsizdikti tekserge tekseru tobyn qúrugha arnauly qauly qabyldanghan eken.
Sol qaulygha sәikes ol toptyng qúramy myna tómendegidey belgilenipti:
1. Respublika prokurorynan – 43 adam.
2. Almaty oblystyq prokurorynan – 6.
3. Almaty kólik prokurorynan – 7.
4. Almaty qalalyq prokurorynan – 18.
5. Qauypsizdik komiytetinen – 16.
6. Ishki ister Ministrliginen – 25.
Barlyghy 105 qyzmetkerler iske kiristirilgen.
Jalpy basqaru júmysyn Qazaq respublikalyq prokuraturasynyng tekseru bólimining bastyghyna jýktelgen.
Qaulygha qol qoyghandar respublika prokurory Elemesov, KGB-nyng basqarushysy Miroshniyk, Ishki ister ministrliginen Knyazev.
Búl komissiya jeltoqsan kóterilisine qatynasqandardy tekseru kezindegi zansyzdyqtardy jasyru әreketimen ba, әlde shyn mәninde tek Odaq basshylary men respublikalyq Ishki ister ministrligi ghana kinәli ma kóptegen qújattardy qúrtyp jibergen. Ol turaly respublikalyq últtyq múraghatta №5 qor 2 tizim 14 iste (t.g) mynaday hat kezdesti. Onda bylay depti:
Qazaqstan IIM, Almaty;
Ishki ister Bas basqarmasy
480012, Almaty, Masanchi, 55
tel: 61-07-61
27.11.1992 j. 1/590
Qazaqstan respublikasy
Ishki ister Ministrligining shtaby
1986 jylghy jeltoqsan uaqighasyna Ishki ister ministrligining bas basqarmasynyng qatysy turaly qújattardyng bóligi 1989-1990 jyly respublikanyng jogharghy kenesining komissiyasyna berildi. Olardyng talaby boyynsha әrtýrli tez qimyl jasau turaly oilastyrylghan sharalar men jasalghan ister turaly 1986 jylghy qújattar joyyldy. SSR-onyng IIM 1988 jylghy 10.10 tamyzdaghy №172 búiryghy boyynsha onyng saqtau merzimi 3 jyl bekitilgen. Basqaday qyzmetkelerdin, bólimshelerding 1986 jylghy jeltoqsan uaqighasyna qatysy bar qújattar Ishki ister basqarmasynyng sayasy bóliminde jinaqtalghan. Onyng jartysy Qazaqstan Kompartiyasynyng Almaty oblystyq komiytetining әkimshilik bólimine berildi.
Ishki ister basqarmalaryndaghy sayasy bólimderi qysqartylghannan song olardyng isteri turaly barlyq qújattardy joyghan. Onyng ishinde 1986 jylghy jeltoqsan uaqighasyna baylanysty qújattarda bar. (1991 jyly 29 qantar akt №3/9 s).
Bastyq, milisiya general-mayory S.Isabaev
Múraghatta osy isting 116 betinde mynaday derekter kórsetilgen:
Demonstrasiyagha qatynasqandardy quryp jiberu turaly arnauly jospar jasalghan. Syrttan kelgen kýsh kórsetushilerge de arnalghan. Búl jospargha «Meteli – 1986» degen kod beripti. Ol SSR Ishki ister ministrligining 1985 jylghy 19 jeltoqsanda berilgen №0385 búiryghyna sәikes jasalghan.
Qazaqstanda búl jospardyng atyn ózgertip basqasha atalypty: «Qazaq SSR-y Ishki ister organdary jәne oghan berilgen qoghamdyq tәrtipti qorghau jәne respublikada, Almatyda jedel jaghdayda qauypsizdikte qamtamasyz etu ýshin jasaytyn istin jospary».
Artynan respublikanyng ishki ister ministrligindegi keybir basshylargha ziyany tiyetin bolghandyqtan babasshylardyng tilegin oryndap qújattardy praktikalyq manyzy joq degen syltaumen qúrtyp jiberipti. Onyng 2-shi ekzemplyarinde Almatydaghy jeltoqsan qozghalysyn janshyp, basu kezindegi milisiya, soldat taghy basqalardyng ornalasqan jerleri turaly shemasy bar. Qazaq SSR-y Ishki ministriligining basshylary komissiyagha beruden bas tarttyp bermepti. Tomnyng 117 betinde mynaday derek bar eken: «Shtabtyn qaramaghynda jedel qimyldaytyn ýsh top jәne 2922 adamnan qúralghan arnauly otryad bolypty».
Jeltoqsan kóterilisine qatynasqan qarusyz jastargha qarsy qoldanylghan kýshter bir iri memleketpen soghysqa dayyndalghannan kem bolmapty.
Búl súmdyq qyrghyndy úiymdastyru ýshin Almaty garnizonynda 5700 adam saqaday-say túrypty (onyng ishinde 1982 adam rezerv). Odan basqa Mәskeu ishki ister ministrligining arnauly әsker bólimshelerin jiberipti: Almatydaghy - №5443, №7552 әskery bólimshesin, Almaty oblysyndaghy Qara-Temirden - №6654 bólimsheni, Frunzeden - №3450 bólimsheni, Tashkentten - №3408 jәne №5432 bólimshelerdi №5426 iz g.Chelyabinsk, №5427 iz g.Novosibirsk, №5424 iz g.Ufa, №5425 iz Sverdlovska, v/ch Tbilisiy.
Ózderiniz kórip otyrghanday Mәskeuding zәresi úshyp, esteri ketip birden kýsh júmsaudy, úiymdastyrghanyna kóz jetkizdinizder.
Endi ol qyrghyn turaly, jastardyng erligi turaly kuәlar ne deydi eken saghan kósheyik.
Sol kezdegi Almatydaghy SSRO Ishki ister ministrligining arnauly milisiya mektebining bastyghy general-mayor Esbolatov Maqan Esbolatovich 1994 jyly 28 nauryzda bylay depti:
...Mening oiymsha 1986 jyly 17 jeltoqsanda kýndiz demonstrasiya beybit baghytta boldy. Mitingige qatynasqandar Qazaqstan Kompartiya Ortalyq komiyteti VI Plenumynyng sheshimin ózgertudi talay etti. Birinshi hatshylyqqa respublikagha tanymal, elding erekshelikterin biletin bedeldi adamdy taghayyndaudy súrady.
Amal ne, respublikanyng Sayasy basshylary konstitusiyalyq zandy búzyp basqa respublikalardan әsker bólimshelerin suraty.
Odan keyin olar mitingidegi jastardy bólshektep tastap alannan kuudy josparlady. Ol jospar kerisinshe halyqty yzalandyrdy, olardyng odan әri kýrese týsuine sebepshi boldy.
Týngi saghat 23-te jospar boyynsha alandaghy barlyq kýshter jastardy yghystyra bastady.
Zang qorghau oryndary keshirilmes qateler jiberdi. Olar jastardy birinen keyin birip topyrlatyp bólimshelerge әkeldi. Respublika prokuraturasy uaqytynda jedel tergeu gruppany qúrghan joq. Jeke adamdardy ústaghan kezde olardyng nege ekenderin anyqtamady, barlyghyn avtobustargha tiyep qalanyng milisiya bólimshelerine jetkizdi. Onda aparghan kezde olardy alanda bolghandaryn kórgen eshkim joq. Milisiyanyng eshqanday týsindirmesi de joq. әskery naryadtar ústaghanda ne ýshin ústaghandarynda bilmeydi.
Osy kezde «Sovet milisiyasy turaly ereje»ning talaby oryndalghan joq. Onda milisiya qyzmetkerleri qoghamdyq tәrtipti búzghan dep kýziktense, onda ol adamdy 3 saghattan artyq ústaugha bolmaydy.
Onyng kim ekendigin anyqtamady, onyng ne ýshin jauapqa tartylatynyng belgilep Qazaq SSR-ynyng qylmystyq – prosessualidyq kodeksting 109 statiyasy boyynsha әri qaray ustaugha sheshim qabyldamady. Nemese tútqyndaghan bolsa onda prokurordyng sanksiyasy boyynsha bosatylady.
Al sol kezdegi Ishki ister ministrining kómekshisi Sultanov Ghaziz Slyamhanovichtyng bergen jauabynda bylay depti:
«1986 jyly 17 jeltoqsan kýni jәne jeltoqsannyng basqa kýnderinde Qazaq SSRy Ishki ister ministri Knyazev G.N. birden aitty: «Men Qazaq halqynyng saltyn, minezin jәne erekshelikterin bilmeymin». Óitkeni tayaudan beri ghana júmys isteymin. Sol sebepti basshylyqty ministrding birinshi orynbasary joldas E.O.Basarovqa tapsyramyn» - dep ózi kólenkede qaldy.
Mening oiymsha negizgi sheshim jәne ne isteu kerektigi turaly aqyl-kenes jogharydan keldi. Al Basarov E.O. jantәnimen oryndaushy boldy.
Basarov tribunadan dekabristerdi qorqyta sóilep: «Men kýsh kórsetuge rúqsat aldym. Tez arada tarandar» - dedi. Osy sózimen dekabristerding qozghalysynyng odan sayyn órshelene týsýine, halyqty arandatugha jol ashty. Aqyrynda ol vodometterdi, órt mashinalaryn qoldanugha búiryq berdi.
Kóterilisshilerding ishinde bolghan inspektor Abdibaev B.J. (qay jerden ekenin jazbapty) konstitusiyalyq sotqa bylay jazypty:
...Suyqtan bozaryp ketken, baskiyimsiz, jenil kurtka kiygen jas bala aighaylap: Tribunada sóilep túrghandargha senbender? Olar qazaqtardy mazaqtaushylar, orystandyru sayasatyn erekshe jalyndy týrde oryndaushylar, býkil Otanymyzdyng jerin yaderlyq qaldyqtarmen lastady, ana tilindegi mektepterdi japty, últymyz qúryp bara jatyr» - dedi. Onyng janynda kapitan Kalizoliyn: «Vsem svoim julikovatym vidom pokazyvaet posvyashennym. Etot gad ot menya ne uydet – vylovlu, ustanovlu, doloju» - dep túrdy. Týnde jәne keyingi eki kýn janyndy týrshiktiretin aighay, qorghansyz jas sәbiylerdi úryp-soghyp mashinalargha laqtyryp tiyep jatyr. Projektordyng jaryghy kózdi órtep bara jatyr, itter, temir tayaqtar.
Alanda, operativtik jyinalystarda Dastan Temirov óz qyzmetkerlerinen talap etti: úryp-soqqandy toqtatyndar. Búl senderding qoldarynda ghay! Ol pogranuchiliyshening podpolkovniygin qolynan ústay aldy. Podpolkovnik jastardy jelkesinen temir tayaqpen birinen kenin birin úryp jyghyp jan rahatyna bólinip jýrdi.
Tribunanyng astyndaghy ýkimet bólmesine kelip, sonda otyrghan basshylarynan kelip toqtatyndar dep talap etti, súrady, jalyndy. Al oghan: «Olar ózderi bastady ghoy» - degen jauap aldy.
Osy jaghdaydan keyin Dastan Temirovti «psihushka»gha jiberdi. Ol eshkimge qastandyq jasaghan joq.
Konstitusionlyq sotqa Respublikagha erekshe enbek sinirgen zeynetker Sadykov Mýbarek Nauryzbayúly aryz jazyp, sol komissiyanyng mýshesi bolugha súrapty. Onyng úsynysyn qabyldapty.
Osy patriot ózining hatynja bylay depti:
...Kenetten podpolkovnik Sekerin «Quyndar» degen búiryk berdi.. tobyrlar jýgire bastady. Jastar alanda tayghaq múzdan tayyp jatyr. Zor deneli soldattar qoldarynda qalqandary bar (kimnen qorghanbaqshy), qazaq qyzdaryn shashtarynan, ayaqtarynan sýirep, ishki qúrylystaryn ayaqpen sabap adam aitqysyz qylmys jasady. Ishting tómengi jaghynan úryp milisiyanyng mashinalaryna tiyep әketip jatty.
Múnda itter kóp boldy. 10 adam qyzmet etetin itterimen jýrdi. Alanda 10 órt mashinasy suyq sumen demonstranttargha qarsy qimyldady.
Prokuratura men sot oryndary milisiya qyzmetkerleri siyaqty erterek Respublika prokurorynyng orynbasary Myznakovtyng (25.12.1986j.) dayyndap bergen spravkasyn toltyryp jastardy aiyptady.
...Keybir respublika basshylaryna qazaq jastarynyng sana sezimderining oyanghany únamasa kerek. Olar «Kazpravda» gazetin onyng jalyndy organyna ainaldyryp aidap saldy. Ortalyq partiya komiytetining bólim bastyghy, ýgitshi, shovinist A.A.Ustinov olargha jel berdi. Orys gazetteri birimen biri jarysyp qazaqtan intelliygentterin jamandap, olardy qýrtu әreketin izdep maqalalardy býrkyratty.
Osy aitylghan kýәgerlerding sózderin dәleldeushi taghy bir hat kezdesti. Ony tolyq bereyin.
Shymkent oblysy
Bógen audany Qaraspan sovhozy
Aqjal auylynyng túrghyny
Zeynetker Moldanazarova Maqpaldan
Aryz
Mening balam Moldanazarova Kenjegýl 1965 jyly 19 nauryzda tugan. Mektepti altyn medaligha bitirip, Almatydaghy medisina institutyna týsken edi. 1986 jyly jeltoqsanda kóshedegi eldi úrghan soldattardyng soqqysy basyna tiyip, auyryp auylgha keldi. Óitkeni Almatydaghy auruhana Kenjeguldi bir kýn ghana qarap shygharyp jiberipti. Kenjegýl alang jaqta baylanys tehnikumynda oqityn Gýlsim Anar Badyrenovnanyng ne jaghdayda ekenin bilmek bolyp barghan edi. Anargha da soldattardyng soqqysy tiygenmen keyin jazylyp ketti. Al Kenjegýl Arys, Shymkent qalalaryndaghy auruhana da birneshe kýn jatyp tәuir bolmaghan song Tashkentke jiberildi. Soqqqy onyng qarakúsynan tiyip, miy qantalap ketken eken. Sonymen balam Tashkenttegi auruhana da, operasiyadan keyin operasiyadan song 1887 jyly 18 nauryzda dәl 22 jasynda qaytys boldy.
Jazyqsyz jastay qyrshyny qiylghan Kenjegýlimning ólimine sebepker soldat, milisiyalardy halyqty jauapqa tartuynyzdy súraymyn.
Al endi aitynyzdarshy. Sol jauyzdardy kim, qashan jazalady? Nege olar jauapqa tartylmady? Tartylsa kimder? Qazaq halqyn ýnemi jamandaudy mindetine alghan, qazaq halqynyng tarihyn kerek qylmaytyn «Kazpravda» gazeti nege mylkau? Osy gazetting ózi qazaq halqyna kerek pa? Soghan budjetting aqshasyn bermey ózimen ózin jibergen dúrys-au.
Sol kezdegi Kommunistik partiyanyng basshylary, KGB t.b. alandaghy jazadaudy ayaqtap endi shabuyldy beybit uaqytta qazaq intelliygentterine auysturdy.
Almaty men Astanadagha memlekettik últtyq múraghattarda 25 tom jeltoqsandyqtardy jauapqa tartu turaly jәne konstitusiyalyq sottyng qújattary jatyr. Keybir betterin kim alghany belgisiz júlyp-alyp ketipti. Olda izderin kórsetkisi kelmegen bir iri әldilerding isi bolsa kerek.
Endi sol intelliygentterding ishinen ýsh qayratkerding hattaryna toqtalayyn:
Elimizding ardaqty, bedeldi basshysy bolghan, eng birinshi qorlaudy estigen ayauly aghamyz Qonaev Dinmúhamed Ahmetúlynyng hatyn oqyp bereyin (men qysqasha berip otyrmyn):
Maghang sizdi Kolbin shaqyrady dep kómekshisi qonyrau soqty. Kelisim berdim. Men kelgen song Kolbiyn: «Siz myna tobyrlardy toqtatynyz. Sóilesiniz, taratynyz» - dedi.
Men: «Meni tyndasa jaqy ghoy, sóileseyin» - dedim. Sol kezde Kolbinge Gorbachev qonyrau soqty. Men kabiynette otyrghandargha: «Jigitter qabyldau bólmesine shyghyp tosa túrayyq. ózi sóilesip alsyn» - dedim. Sóitip qabyldau bólmesinde biraz uaqyt otyrdyq. Qaytadan shaqyratyn týri joq. Bir kezde kómekshisi kelip: «Siz qayta beriniz. Sóilesuding qajeti joq» - dedi. Sonymen men ketip qaldym.
Al keyinnen estuim boyynsha Kolbin Gorbachevqa «Qonaev býlikshilerding aldynda sóz sóileuden bas tartty» - dep aitypty.
Ol shyndyqqa janaspaydy. Men sóz sóileuden bastartqan joqpyn.
Qazaq halqynyng dana úlynyng biri, tayauda ghana 80 jyldyghyn atap Batyr ataghyn bergen Oljas Sulemenovti jamandap jazghan Ortalyq partiya komiytetining bólim bastyghy Smailovtyng haty múraghatta jatyr.
Oghan jauap retinde ýsh betten túratyn Oljas Suleymenovting hatynyng әr jerinen tanysayyq.
Búl oqigha 17 jeltoqsan kýni beybit jolmen ayaqtaluy mýmkin edi.
Biraq búl Sovetter Odaghyndaghy eng birinshi demokratiyalyq jolmen jastardyng Sovetter Odaghy kommunistik partiyasynyng Ortalyq komiytetining sheshimine qarsy kóterilgen asa iri qozghalysy boldy. Mening týsingimde ony mindetti týrde tәrtip sizdikke jetkizip arandatu jolymen ayausyz basu qajet boldy. Búl býkil odaq halyqtaryn dýrliktirip olardyng kommunistik partiyanyng sheshimine qarsy shyghatyn jol ekenin dәleldeytin masqara qozghalys. Halyq Ókimetting әrbir qisynsyz әreketine qarsy shyghady. Qozghalysty ayausyz basu ýshin olargha syltau qajet boldy. olargha ekstremistik qimyl, araq taratu jәne birinshi tas milisionerlerge tiui qajet boldy. alghashqy tas laqtyrushylar studentter, júmysshylar emes, jastardyng arasyndaghy arandatushylar.
...Uaqighadan keyin olardy úiymdastyrushylardy izdeuge kiristi. Onyng biri, eng basty últashyldyqty uaghyzdaushy iydeology dep meni atau qajet boldy. Halyqtyng aldynda mening abyroyymdy týsiru mindetin sheshu qajet boldy. Sol ýshin Ortalyq partiya komiytetining ýgit nasihat bólimi, Partkomissiyasy, Memlekettik qauypsyzdik komiyteti, Qazaq SSR-y prokuraturasy, ishki ister minimtrligi mening sayasy ziyandy, qauypty adam retinde halyqtyng kózin jetkizbekshi boldy. Azda bolsa kriminaldy, kompromatty barlyq jerlerden izdedi. Ony bir kezde qyzmet atqarghan jerlerden izdep, tuystarymnan jauap alyp, tipti men attas, әkem atyndaghy adamdargha deyin tekseru úiymdastyrghan. Jeke ómirime, tirshiligime aralasyp ókimetke ziyan tiygiz edi-au degen derekterdi de izdegen.
Sonymen mening konstitusiyalyq jәne erkin tvorchestvolaq, erikti enbek azamattyq qúqyghymdy ayaqqa taptady. Qylmys jasady degen zansyzdaqqa deyin jol berdi. Men qayda jýrsem de sonyma tynshy qoyghanyng sezip jýrdim. Mening telefonym osy kýnge deyin tyndalady.
Qazaqstan kompartiya ortalyq komiytetining hatshysy Z.Kamalitdenov 1987 jyly Sovetter Odaghynyng ortalyq komiytetining shilde Plenumynda sóilep bylay dedi: Suleymenov 1986 jyly 17 jeltoqsanda tanertendegi saghat 4 Qonaevqa qonyrau soghyp, jastar kóteriluge dayyn» dedi.
Qonaevta, Suleymenovte oghan onday habar bergen joqpyz. Ol, shamalauym boyynsha SSRO-nyng deputatty tyndaytyn arnauly bólimining bergen janylys deregine sýiengen bolar. Ol joly da maghan jala jabugha shamalary kelmedi. Búl jerde meni Gorbachevting tikeley kirisui qútqardy.
Qazaq halqynyng ghalymdarynyng ishinde asa zor daryn iyesi, shyn mәninde últyn sýigen, naghyz qazaq, naghyz azamat Aqseleu Spanúly Seydimbekovti qúdalau tipti de soraqy, naghyz qiyanat.
Marqúm Aqseleu ol kezde filologiya ghylymynyng kandidaty (keyinnen doktory), jazushy qazaqstan jazushylar Odaghynyng laureaty boldy.
Endi sózdi Aqseleuge bereyik: «Bәrimizge belgili, 1986 jylghy jeltoqsan oqighasynan keyin býkil Qazaqstan boyynsha memlekettik dengeyde qazaq últshyldaryn tabu, jýrgizildi ghoy.
Ol kezde men respublikalyq ghylymy kópshilik jurnaly «Bilim jәne enbektin» Bas redaktory bolyp istedim. VLKSM ortalyq komiytetining qúrmetti gramotasymen jәne qúrmet belgisimen nagradtalghan edim.
Nauqan bastalghan kezde memlekettik qauypsizdik komiyteti (KGB) tarapynan naqaq qúdalaugha úshyrap, zardap shektim.
Jeltoqsan oqighasynan keyin VLKSM ortalyq komiytetining birinshi sekretari qatysqan Kazaqstan LKSM Ortalyq komiytetining plenumy bolyp ótti. Osy plenuma Kazaqstan Kompartiyasy Ortalyq komiytetining sekretary Zakash Kamelitdenov sóz sóilep, onda: «Bilim jәne Enbek» juranlynyng Bas redaktory A.Seydimbekov jurnaldy qazaq últshyldarynyng organyna ainaldyrdy. Qazaq baylaryn, handaryn, Alashordashylaryn dәriptep, orystardyng iydeologiyasyn jamandaydy» - dedi.
Meni jamandap KGB «Leninshil jas» jәne orysshasyna maqala úiymdastyrdy. Ony ózderi dayyndap jalghan avtorlardyng atymen jariyalamaqshy boldy.
Jeltoqsan oqighasynyng aldynda Qazaqstan LKSM ortalyq komiytetining burosynyng sheshimi men maghan tórt bólimi ýy berilgen bolatyn. Sol ýiding orderi sózbaqqa salynyp qolyma tiymey qoydy. Pәter bóletin mekemege baryp bilsem, Qazaqstan LKSM Ortalyq komiytetining sheshimining bir shekesinde «Úlyqsat joq» degen Z.Kamalitdenovtyng búryshtamasy túr.
Múraghatta osy siyaqty qazaq ziyalylarynyng hattary jetkilikti.
Endi osy jeltoqsan kóterilisine qatynasyp qorlyq kórgen studentter, «intelliygentterdin» birazy turaly derekterdi úsynyghym keldi. Sonyng biri atu jazasyna kesilgen student Rysqúlbekov Qayrattan bastayyq.
1. Rysqúlbekov Qayrat Noghaybaevich – 13.03.1966 jyly, s.Qúl-Ózen Moyynqúmen rayona Djambyl oblysynda tughan. Student AASY PGS (tergeu isi 1987 jyly 5 qantarda bastalyp sәuirdim 16-ynda bitirgen. 116 bet).
Oghan qarsy jauap bergen kuәgerler:
1) Garin Yan Davidovich – evrey, Respublikanskiy radio-telesentrde st.elektromehaniyk.
2) Ryjkova Svetlana Evgenievna – zvukooperator, orys.
3) Doroshina Nataliya Gennadievna (1961 j.) zvukooperator, orys.
4) Valyaeva Nataliya Vasilievna – zvukooperator, orys.
5) Kurbantaev Radik Bahadirovich (1964 j.) – kinooperator.
Barlyghy kuәgerler – 28 adam.
Olar 400 metr jerden Rysqúlbekovty kórdik dep ótirik jala japty.
Sotta:
Rysqúlbekov Qayrat: russkim yazykom vladei, no nujdaisi v perevodchiyke. Pokazaniya budu delati na kazahskom yazyke – dedi.
Ryqúlbekov sotta bylay dedi: prokurordyng orynbasary maghan sen Saviskiydi úrghan menmin dep moyynda 8 qantarda men solay jazyp berdim óitkeni maghan taghy da manyzdy ister jónindegi agha tergeushi: «Eger moyyndamasang onda saghan atu jazasyn beredi, al eger moyyndasang ómirindi saqtap qalasyng dedi. Maghan sotta ol turaly aitushy bolma» - dep eskettti. Sol sebepti moyyndadym.men ýndemegen song tergeushi Qarybalov meni: «fashistsin», «Halyq jausyn» dep auzyna kelgen sózdi aityp, balaghattay bastady. Men múnday sózdi estigen kezde, jylap túryp ol kisiden: «Men búlay atamauyn ótindim». Biraq ol kisi menin aitqan ótinishime qúlaq qoymay odan әri adamnyng jany týrgetin sózderi estirte berdi.
Odan keyin tergeushi Abdrahmanov meni sol 16 kabiynetten shygharyp basqa jaqqa aparyp, bolmaghan isti moyyndatu ýshin úryp-soqpaqshy boldy. Ol búl oiyn barlyq tergeushilerding aldynda ashyq aitty. Biraq ta onday zansyzyqqa, agha tergeushi Dubaev jol bermedi.
Tergeushilerdin, sottyng әdiletsizdigine bar jan-tәnimen narazy bolghan Qayrat aryzdyng ishine mynaday óleng joldaryn jazypty:
Jas bolsam da túzym kóp tatyp kórgen,
Zang jaghynan bilimim bolmasada,
Izdep kelem ólgenshe «shyndyqty» órden.
Alayda, eng ýlken jalghandyqty sot zalynda «a jhzamat sottan» kórdim.
Bilginiz kelse, múny da aityp berem- dey kelip.
Qazaq SSR-y jogharghy kenesining tóraghasyna aryz jazypty. Sonda Múqashev joldasqa taghy da bylaysha aryz jazypty.
Fond 1680 op.2 d.3346
Qazaq SSR-nyng jogharghy
Soveti Prezidiumynyng Predsedateli
S.M.Muqashevke
Sot ýkimi arqyly eng jogharghy
jazagha kesilgen jazalanushy
Rúsqúlbekov Qayrat Noghaybayúlynan
Keshirim beru turaly súranys.
...Men es bilgennen, osy uaqytqa deyin әkem siyrshy, sheshem sauynshy bolyp júmys istep keledi. Áke-sheshem semiyada segiz bala tәrbiyeleude. ..Bәrimizde tatu-tәtti, tәrtipti, enbekqor bolyp óstik.
22 betten túratyn aryzda (15 betinde) bylay depti:
...Dubaev Ishki ister basqarmasynyng tergeu izolyasiyasyndaghy, men jatqan №7 kameragha, ózining tәjriybesi mol jansyzy Veselev Pavelda meni bolmaghan isti moyyndatugha azghyryp ýzitteuge jiberdi. Onyng jansyzy ekenin keyinnen bildim.
Onyng ishinde ólenmen aryz jazypty (22 bet).
Azamat sot osylay kәrin septi,
Kәrin septi jas gýlge ólim septi.
Jalghandyqpen jaza alyp, jangha batty
«Shyndyqty» taptap sot ketip bara jatty.
Jas balany, ór taghdyr ókpeletti.
Jalghandyqpen zamanyng shetke tepti,
Jala jauayp, jalghan kórsetushi
Kuәgerlerding mereyi kókke jetti.
Qayta qúru, әri әdildikting ornauy kep,
Jatyp atar jalghandyqtyng bolmauy dep,
Jalghandyqqa qarsy shyghyp «Adaldyq» - dep.
«Shyndyqty» sheshetinde uaqyt jetti.
Seniniz men shyndyqty aityp berdim.
Bolghan isti bolghanday jazyp berdim.
Shyndyqpen, adaldyqpen, әdildikpen,
Kónil bólip sheshedi-au dep sizge sendim.
Birinshiden, tughan anam aldynda,
Ekinshiden, Otan ana aldynda,
Ýshinshiden, sizding de aldynyzda
Anamnyng aq sýtinen ant etemin.
Seniniz, ruhynyzdan ótinemin,
Joq edi,, eshqanday adam, óltirgenim,
Seniniz qolymnan kelmeydi adam óltirude.
Sonda da óltirdi dep jalamen kestirude.
Egerde jalghandyqqa jol berseniz,
Dúrys sheshilgen dep sot ýkimine de kónseniz.
Men daghy aqtalyp ne qylayyn,
Shapsanyzda meyliniz, atsanyzda
Mineki, jazyqsyz basym dayyn
(isting 71 beti, hatynyng 21-shi betindi).
Sizding mening bildirshindey jas ekenimdi, úly ómirge endi-endi qanat jayghanymdy, qatargha qosylyp senimdi aqtay alatyn,dyghymdy, otan aldyndaghy óz boryshymdy adal qyzmetimmen atqarghanymdy, jaqsy istermdi eskerip meyirbandyqpen keshirim beruinizdi ótinemin.
Q.N.Rysqúlbekov
2 shilde 1987 jyl.
Búl ghajap hatqa jogharghy sot jauapty 1987 jyly 22 shilde (№26187) bylaysha beripti.
Prezidium Verhovnogo Soveta Kazahskoy SSR
Zakluchenie po povodu pomilovaniiy
Ryskulbekova K.N.
Obshestvennyy obviniyteli Jumabaev J.M. ot kollektiva studentov y professorsko-prepodovateliskogo sostava stroiytelinogo fakuliteta arhiytekturno-stroiytelinogo instituta prosim opredeliti Ryskulbekovu strojayshuy meru nakazaniya.
Uchityvaya iskluchiytelinuiy tyajesti sovershennyh prestupleniy y lichnosti osujdennogo, polagai chto hodataystvo o pomilovaniy Ryskulbekova K.N. sleduet otkloniti.
Predsedateli Verhovnogo suda Kaz.SSR T.K.Aytmuhambetov
2. Ábdiqúlov Myrzaghúl Tәhighúlúly Shamalghanda jýrgizushi dayyndaytyn kombinatta oqyp jýrgen. (1965j.Qyzylorda oblysynyng novokazaly poselkesinde tughan.Qazaq SSR jogharghy soty ólim jazasyna kesti. Qazaq SSR ynyn Jogharghy kenesining súrauyna Respublikanyng Jogharghy soty men prokuratura keshiruge bolmaydy dep qarsylyq kórsetipti. SSRO jogharghykenesining tóraghasy GROMYK 20 jyltýrmege auystyrdy.
Jazyqsyz sottalghandardyng biri, naghyz patriot:
3 Sabitova Jansaya Alikeevna – 1948 jyly Almaty oblysynyng Balhash audany Baqanas selosynda tughan. Qazaq, túrmysta, bir balasy bar (1981 j.t.), Almatynyng №19 keshki orta mektebinde fizikadan sabaq beredi.
Sottyng úigharymynda bylay depti: Sabitovu Jansai Alikeevnu priznati vinovnoy po st.st.60-65 Ugolovnogo kodeksa Kaz.SSR naznachiti 5 let liysheniya svobody.
Sabitova J.A. poshla protiv gosudarstva, protiv vlasti, protiv russkogo naroda. Soglasno pokazaniy Sabitovoy J.A., kotorye ona ny razu ne menyala, ona deystviytelino vecherom 18 dekabrya 1986 goda gotovila plakaty.
Jansaya Alikeevna sotta mynaday batyl sózder aitypty:
«Ya ne otrisala y ne otrisai, chto izgotovila listovky y plakaty. Motivy dlya takih deystviy byly takovy:
1. Nepravilino reshennyy nasionalinyy vopros, poslujivshiy predposylkoy dlya stalkivaniya vpolne drujestvennyh narodov.
2. IYdentichnosti negativnyh yavleniy po vsemu Soyzu y neponyatno pochemu postavily v priymer Kazahstan – Rossiya.
3. Ochevidnaya odnostoronnosti v osenke, proishodyashih sobytiy, dannaya v ofisialinom soveshaniy po radio 18 dekabrya 1986 goda posle 20-00 chasov, v chastnosty obviynenie molodeji, samoy bezvinnoy chasty sovetskogo obshestva, kotoruy uveshaly teoretichesky chestnymi, spravedlivymi, gumannymy y vsemy drugimy vysokimy moralinymy prinsipami, a na praktiyke pokazyvaly priymery sovershenno protivopolojnye y opyati okazalisi vinovnymy menishe vseh vinovatye.
Otsutstvie punktov po sboru obshestvennogo mneniya, kotorye yavilisi by vnushiytelinym podtverjdeniyem demokratizasiy provozglashennoy Apreliskim (1987 g.) Plenumom SK KPSS.
Mne stanovitsya yasnym teperi, chto mnogie v tom chisle y ya, ne iymeya vozmojnostiy vyskazati svoe mnenie po proishodyashim sobytiyam okazalisi na skamie podsudimyh.
Etot fakt nahoditsya v glubokom protivorechiy s teoreticheskimy konsepsiyamy nashih zakonodatelinyh organov – ne sozdavati usloviy dlya vystupleniy, kogda je eto budet na praktiyke.
Moy lichnostnye kachestva – ne prazdno, a gluboko perejivaishego providsa vozmojnyh otrisatelinyh yavl
eniy, proishodivshih v obshestve zadolgo do dekabriskih sobytiy 1986 goda (otkaz ot vstupleniya v partii v 1976 godu).
Predstaviyteliy organov vnutrennih del s kotorymy mne prihoditsya govoriti, oderjimy maniey viydeti za moey spinoy kakiyh-to liys, iydeyno rukovodyashih moimy deystviyami. Ya eshe raz utverjdai, chto za mnoy nikto ne stoiyt, a esly vnutrennim organam udalosi ih ustanoviti budu rada poznakomitisya, v protivnom sluchae, nameky neobosnovannye, schitai ne delait chesty nashey Femiyde». Mine ghajap. Qanday batyl aiyptau.
4 Uvakov Arken Battalovich – 1930 jyly Pavlodar oblysynyng Sherbaqty audany Tayqýighan auylynda tughan. Qazaq. Mәskeuden tau-ken institutyn bitirgen. Ýsh balasy bar. Mәskeuding institutyn ochno ayaqtap - geologiya barlau institutynyng syttay oqityn aspiranturasyn 1965-1966 jyly bitirip tehnika ghylymdarynyng kandidaty ataghyn qorghady. 1966 jyly Qazaq poliytehnikalyq institutynyng agha oqytushysy bolyp taghayyndaldy. Odan keyin dosent bolyp saylandy. 1971 jyldan Qazaq memlekettik uniyversiytetinde agha ghylymy qyzmetker bolyp enbek etti. Songhy jyldary Arhiytekturo-qúrylys institutynda kafedra mengerushisi, dosent boldy.
1975 jyldan Torghay geologiya barlau ekspedisiyasynyng bas injeneri bolyp jogharylatyldy. Eki iri monografiyany jazyp búrghylau isine janalyq engizdi. Onyng basqaruymen 1976 jyly Orlov geologiya barlau ekspedisiyasynda búrghylau isi algha basyp óndiristing quaty kóterildi. Bas injener retinde Uaqov óte jigerli, yntaly, basqaru qabyleti joghary maman retinde kórsetti. Búl Soltýstik Qazaqstan ólkelik geologiya basqarmasynyng bergen minezdemesi.
Al sotqa 4 (tórt) mәselemen jauapqa tartyldy, Respublikanyng barlyq oblysynan, Ózbekstannan, Mәskeuden Últtyq qauypsizdik komiytetining jauapty ofiyserlerine (20-day ofiyser) tekseru isin tapsyrdy. Dәl osynday tekseru 1937-1941 jylghy «Halyq jaularyn» sottaghanda da bolmaghan shyghar.
1987 jyly 23 qantarda Uaqovtyng isindegi jauaptargha qysqasha toqtalayyq.
Protokol doprosa sviydetelya Golubkova Nikolaya Petrovicha – Turgaye boksitov rudoupravlenie – vodiyteli avtomashiny (11 chas.10 miyn. do 12 chas.40 miyn.)
«V pamyaty u menya Uvakov ostaetsya, kak umelyy organizator proizvodstva, ocheni energichnyy y strogiy. V to je vremya on byl ocheni grub, samouveren, ne terpel mnenie drugih ludey».
Sottalghan adamdardyng ishinen eng auyr is Uaqov Arken Battalúlynyng isi boldy desek ótirik bolmas. Ártýrli syltaumen bir óz basyna, jeltoqsan kóterilisining qozghaushy kýshi, úiymdastyrushysy dep Mәskeuden arnauly ÚQQ komiytetinen ofiyserlerin shaqyryp 2 jyl boyyna isti ondy soldy tekserdi. Onyng búrynghy istegen jerlerindegi barlyq mamandardan jauap aldy. Tipti Ukraina, Belorussiya, Reseyding týkpir-týkpirine ertede ketip qalghan, bir kezde (10 jyl búryn) birge istegen shovinist-jalaqorlardan da jauap aldy. Tipti bir studentter bir jerde túrghan eken, aty bәlenbay, sony tabyndar – dep Shymkent oblysynda alys audanda jatqan azamatty da birneshe ret mazalaghan. Sonda olar ne izdegenderin ózderi de bile qoymas.
«Studentterge ala qarady. Qazaq balalaryn erekshe qúrmet kórsetti. Orystardy qudalady», sabaqty studentterge qazaqsha jýrgizu kerek? – dedi» - dep te aiyptady.
Uaqovtyn kórgen azabyn birde-bir jeltoqsandyq basynan ótkizgen emes dey alamyn. Sottalghandardyng ishinen Magadangha aidalghanda jalghyz bolar. Kópshiligi ony aqtap sóilegen.
Ayyptau qorytyndysynda jauap bergenning ishinde Torghay ekspedisiyasynda ózining ornyna alystan ýgittep alyp kelgen bas injeneri naghyz satqandyq minez bildirip bylay depti: «...K lisam kazahskoy nasionalinosty Uvakov otnosilsya luchshe, dobrojelatelino, dobivalsya chtoby na doljnostyah upravlencheskogo sostava eespedisiy y poiskovyh partiy naznachalisi kazahi. Pry etom on govoril mne pry svoem uvolinenii, a ya ostavalsya na doljnosty glavnogo injenera TGRE, kak by davaya pouchiytelinyy sovet, chto pry osvobojdeniy doljnostey kazaha obyazatelino doljen zameniti kazah». Uvaqovqa taghylghan aiyptar:
1. Obviynenie v organizasiy massovyh besporyadkov.
«V prigovore ukazyvaetsya, chto Uvakov buduchy nedovolinyy resheniyem V Plenuma SK Kompartiy Kazahstana dvijimyy nasionalisticheskimy chuvstvami, pribyv na dejurstvo v nochi s 17 na 18 dekabrya 1986 goda posle 12 chasov nochy v obshejitie №1 (AASI) v prisutstviy prepodovateley Adilova M.J., Kasymbaeva M.IY., Paramzina A.M., studentov Ospanova E., Amirjanova B.K. y Ahimova O.H. klevetnichesky opisyvaya sobytiya, proishodyashie na ploshady iym.Brejneva, razjigaya nasionalisticheskie nastroeniya, pry etom Uvakov uprekal prisutstvuishih v tom, chto ony ne vyshly na ploshadi y ne prisoedinilisi k studentam.
2. Obviynenie v narusheniy nasionalinogo ravnopraviya.
Ukazannoe obviynenie po prigovoru suda zakluchaetsya v sleduushem: «Pry priyeme ekzamenov u studentky Smirnovoy, kotoraya izmenila svoi familii Ermagambetova na Smirnovu, podcherkival nasionalinui iskluchiytelinosti kazahskogo naroda, nanes ey oskorbleniya, govorya, chto russkie zapolonily vesi Kazahstan, vas russkih nado gnati iz respublikiy... Eto nechto inoe kak zlobnoe vyskazyvanie Smirnovoy liysheno vsyakih osnovaniy y schitati ustanovlennym ego nelizya».
3. Obviynenie v polucheniy vzyatok.
Sud priznal ustanovlennym poluchenie vzyatky ot g.Afonina v viyde kafelinoy plitki, stoimostiu 208 rub.50 kop.
V prigovore ukazyvaetsya: «Chto Afonin byl vynujden dati vzyatku Uvakovu za sodeystvie v sdache ekzamena po zashiyte diplomnoy raboty, v budushem ukazannoe obviynenie ne sootvetstvuet materialam dela. Uvakov zayavlyaet, chto kafelinui plitu on kupil u neizvestnogo grajdanina, ot Afonina plitky ne bral.
Afoniyn po povodu peredachy kafelinoy plitky daet protivorechivye pokazaniya, neojidanno Afonin izmenil svoy pervonachalinye pokazaniya». Endi bir sottyng úigharymynda:
«Uvakov A.B. – 57 let. Vsu svou soznatelinuu jizni on chestno y dobrosovestno trudilsya, ob etom sviydetelistvuiyt materialy v delah. IYmeet semiu – jenu y troih detey.
V nastoyashee vremya Uvakov A.B. tyajelo bolen. Posle perenesennoy operasiy – udaleniya jelchnogo puzyrya v gnoynom sostoyanii, postoyanno voznikait oslojneniya. Poetomu on chasto boleet. Nahoditsya pod postoyannym nabludeniyem vracha».
Uvakov 7 jylgha sottalyp onyng eki jylyn Magadanda ótedi.
Uakov A.B. isining sәtti ayaqtaluyna Múhtar Shahanovtyng enbegi zor.
Mynaday hatty oqyp kóz jetkizemiz.
Komissiya
Prezidiuma Verhovnogo
Soveta Kazahskoy SSR
po okonchatelinoy osenke
obstoyatelistva, svyazannyh s
sobytiyamy v g.Alma-Ate
17-18 dekabrya 1986 goda
8 avgusta 1990 goda.
Predsedatelu
Verhovnogo suda Kaz.SSR
tov.Aytmuhambetovu T.K.
Uvajaemyy Tamas Qalmuhambetovich!
Edinstvennoe ugolovnoe delo po dekabriskim sobytiyam 1986 goda, kotoroe Komissiya ne smogla rassmotreti, eto ugolovnoe delo Uvakova A.B., osujdennogo Verhovnym sudom Kaz.SSR po st.st.60,65 y 146 ch.2 poskoliku ono poltora goda nahodilosi v Prokurature SSSR.
V nastoyashee vremya delo Uvakova peredano na rassmotrenie Verhovnogo suda Kaz.SSR po protestu Prokuratury Kaz.SSR.
Proshu Vas do rassmotreniya dela v Verhovnom sude, peredati ego vremenno do 20 avgusta 1990 goda v rasporyajenie Komissiy dlya rassmotreniya nezavisimymy ekspertami, priglashennymy spesialino po etomu delu.
Sopredsedateli Komissiiy,
chlen Verhovnogo Soveta SSSR,
narodnyy deputat SSSR M.Shahanov
5 Salihova Naghima Asqarovna – 1962 jyly 23 shildede Semey oblysy Kókpekti audany Qúmghan selosynda tughan. Qazaq, túrmysqa shyqpaghan, partiya mýshesi. Almatynyng Bas kiyimder tigetin fabrikasynda buhgalter-operator bolyp enbek etti.
1986 jyldyng 19 jeltoqsanynda tútqyndaldy Sottyng sheshimimen 3 jylgha bas erkinen aiyrdy. Sottaghy ber-eki epizodty aita ketken dúrys bolar:
«Podsudimaya Salihova N.A. uznala 17 dekabrya 1986 goda na rabote y posetiv obshejitie jenskogo pedagogicheskogo instituta o proishodyashih v gorode massovyh besporyadkah pribyla, s projivaishey s ney v odnoy komnate v obshejitiy Alma-Atinskoy fabriky golovnyh uborov Kalimovoy A.G. 10 chasam v skazannoe vyshe obshejitiye, iz nasionalisticheskih pobujdeniy v selyah prodoljeniya massovyh besporyadkov y vovlecheniy v nih rabotnikov fabriki, yavlyayasi chlenom partiiy y polizuyasi svyazyamy y s etim opredelennym avtoriytetom, sobrala gruppu rabotnis y skazala: «Na ploshady predstaviytely vlasty izbivait studentov», vozbujdaya nasionalisticheskie chuvstva prizyvala ih k nepodchiynenii organam gos.vlasty y administrasiy fabriky ne vyhoditi na rabotu, a idty na ploshadi.
Vtoroy epizod: V resheniyah suda: ... Lichno ee Predsedateli profkoma Kuchina vytashila iz tolpy, ona obratilasi k ney so slovami: «Nagima, ty je kommunistka, chto ty delaeshi». Ona pytalasi uderjati ee, no ta ee ne poslushalasi y prisoedinilasi k tolpe, kotoraya uje sorvala zamok na dveri. Vmeste s nimy napravilasi na ploshadi, no v puty sledovaniya ih razognali. Ona v sude zayavila: «Kto dal pravo izbivati studentov. Y ya y ony vyrazily svoe mneniye. Za chto suditi budete».
Búl kóterilisti respublikanyng barlyq oblystarynyng studentterd qoldady. Olarda Almatydaghy milisiya, soldattardyng angandyktaryna narzylyqtaryn bildirdi. Solardyng biri Qaraghandynyng med.institutynyng 17 jastaghy 3 student qyzdary qarsylyq kórsetkeni ýshin 1,5 jylgha sottaldy. 6 6 Sonyng biri Erkimbekova Aliya Tórehanovqyzy (1969 j. 25 aqpanda Shymkent oblysy Kentau qalasy Bayjansay poselkesinde tughan). Qazaq. Qaraghandynyng obl.soty 1,5 jyly sottady. Oryndaluyn 2 jylgha shegerdi. 5 listovkany orys tilinde jazghan.
7 Dosanova Janat Abdrahmanqyzy – 1969 jyly 15 mayda Qaraghandyda tughan. 1,5 jylgha kesildi. Oryndaluy 2 jyldan keyin. 5 listovkany orys tilinde jazghan.
8 Musina Gýlden Qanafiyaqyzy – 1969 jyly 1 tamyzda Qorghaljyn audany Kenbidayyq selosynda tughan. 1,5 jylgha sottaldy. Oryndaluyn 2 jylgha shegerdi. 3 listovkany qazaq tilinde jazghan.
Auditoriyalardaghy stoldargha, kafedralargha listovkalardy stol ,oryndyqtaghaqoyghan q i.
9 Tashenov Týgelbay Túrjanovich – 1961 jyly Qaraqalpaq ASSR Kongrad audany Kongrad qalasynda tughan. SMU-37-de – aghash sheberi bolyp enbek etti. Qúrylys tehnikumynda oqydy (3 kurste). 15 jylgha sottaldy.
10 Kópesbaev Ertay Tanyrbergenovich – 1966 jyly Semey oblysy Shar audanynda tughan (ekinshi bir jauapta Almaty oblysy Qaratal audanynda tughan). Ákesi Semey oblysy Shar audanynda auylsharuashylyghy basqarmasynda bas veterinar dәrigeri bolyp enbek etedi. 4 jylgha sottaldy.
11Taydjumaev Jambylbek Hodjamkyarovich – 1962 jyly 25 tamyzda Jambyl oblysy Jambyl auylynda 15 jylgha sottaldy.
12Kuzembaev Qayyrgeldi Qaliyaqparúly – 1959 jyly Kókshetau oblysy Enbekshi audanynda Stepnyak qalasynda tudy. 13 jylgha sottaldy: . .
13. Biysembaev Erlan Bermanovich – 1964 jyly Qyzylorda oblysynyng Qarmaqshy audany «Leninsk» sovhozynda tughan.
7 jylgha sottalyp sonynan 2 jylgha bas erkinen airyldy.
Sottyng sheshiminde bylay degen.
17 jeltoqsanda (1986j.) Almatynyn zooveterinar institutynyng studentteri alangha ketti degendi estip sabaqtan ketip sol alangha kelgen. Onda: ...V puty sledovaniya Biysembaev, nahodyasi vo glave kolonny vykrikival vmeste s tolpoy nasionalisticheskie lozungi, dliytelinoe vremya nes v rukah lozungi, soderjanie kotoryh prizyvalo k sobludenii ravnopraviya vseh grajdan, nezavisimo ot nasionalinosti, utverjdaya, chto eto ravnopravie v Kazahstane ne sobludaetsya. V lozunge slova Lenina V.IY.: «Ny odnoy priviylegiy ny odnoy nasii, ny odnomu yazyku».
14. Tlegenov Jarmúhamet Hajmúhambetovich – 1954 jyly 3 tamyzda Qostanay oblysy Ordjonikidze selosynda tughan. Kazah, jogharghy dәrejeli – pedagog. Ýilengen. 2 jasta balasy bar. Almaty da mem.teatr.institutynyn 4 kursynda oqyidy.
Sottyng sheshiminde: «17 y 18 dekabrya 1986 goda v g.Alma-Ate na ploshady iym.Brejneva prinimal aktivnoe uchastie v massovyh besporyadkah, a v 10-11 chasov 18 dekabrya 1986 goda na peresecheniy ulis Furmanova y Satpaeva sobralasi znachiytelinaya tolpa voorujennaya palkamy y prodoljala beschinstvovati.
Tlegenov J.H. vystupil v roly organizatora y podstrekatelya massovyh besporyadkov».
Sottyng sheshimimen 5 (bes) jylgha bas bostandyghynan aiyryldy.
15. Sarsembekova Raisa Murzabekovna – 1963 jyly 23 jeltoqsanda Pavlodar oblysynyng Ekibastúz qalasynda tudy. Qazaq, ortasha bilimi bar, komsomol mýshesi. Qaraghandyda jýk tasityn avtomobili basqarmasynda buhgalter-revizor bolyp enbek etip jýrdi.
Sottyng sheshiminde bylay depti:
«Sarsembaeva Raisa Murzabekovna, kazashka po nasionalinosti, uznav iz opublikovannogo v pechaty soobsheniya o sostoyavshemsya 16 dekabrya 1986 goda v g.Alma-Ate V Plenume SK Kompartiy Kazahstana, kotoryy izbral Pervym Sekretarem SK Kompartiy Respubliky russkogo po nasionalinosti, a takje uznav o nasionalisticheskih vystupleniyah nekotoroy chasty studencheskoy molodejy v gorodah Alma-Ate y Karagande protiv prinyatogo Plenumom resheniya, organizovala 19 dekabrya v 23-00 chasa 30 minut v komnate otdyha obshejitiya Karagandinskoy obuvnoy fabriky y pered sobravshimisya vyskazala svoe nedovolistvo izbraniyem na post Pervogo Sekretarya – Kolbina.
Sarsembaeva s seliu vozbujdeniya nasionalinoy vrajdy y rezni, stala propagandirovati yakoby iymeiyshee mesto priniyjeniya russkimy – kazahskoy nasionalinosty y kulitury. Agitirovala sobrashihsya ne vyhoditi na rabotu y vystupiti v podderjku studentov....»
Sottyng úigharymymen 2 jylgha bas bostandyghynan aiyrdy.
16. Aliyeva Raushan Qinayatqyzy – 1964 jyly 8 qarashada Aqtas selosynda Qaraghandy oblysynda tudy. Qazaq Qaraghandy uniyversiytetining fizkulitura fakulitetining 5-shi kursynyng studenti. Oqudan shygharyp tastady, túrmysta joq. Qazir №134 aptekada sanitarka bolyp istep jýr.
Sottyng sheshiminde:
«Aliyeva s seliu vozbujdeniya nasionalinoy rozny stala propagandirovati yakoby iymeiyshee mesto priniyjeniya russkimy nasionalinogo dostoinstva kazahov y agitiroval ih vyity zavtra 20 dekabrya 1986 goda k zdanii Karagandinskogo obkoma. Govorila o tom, chto kajdaya nasiya iymeet pravo ustraivati svoi jizni, tak kak samy etogo zahochet».
Qaragandynyng obl. – sotynyng úigharymymen 1 (bir) jylgha bas erkinen airyldy.
17. Nukenov Amankeldi Temirshatovich – 1964 jyly 21 nauryzda Pavlodar oblysynyng Jelezinsk rayony Zaharovka selosynda tudy. Qazaq, ýilenbegen. Selinogradtyng auylsharuashylyghy institutynyng 2 kursinen oqudan shygharyldy. Jataqhananyng studkenesining tóraghasy bolatyn.
Sottyng úigharymynda mynada sózder bar:
... V rezulitate rabotnikamy milisiy zaderjany y dostavleny v Leninskiy ROVD g.Selinograda bolee 170 chelovek. Iz nih 46 studentov selihozyaystvennogo instituta, 16 studentov avtotehnikuma y t.d.
Nukenov hodil po institutam, tehnikumam agitiroval studentov vyhoditi na ploshadi vozle Obkoma partii. Nukenov A.T. v rezulitate prinyatyh rukovodstvom selihozinstituta mer, iz obshejitiya vypushen ne byl. Selinogradskiy oblastnyy sud (Kollegiya po ugolovnym delam) prigovoriyl:
Nukenova Amangelidy Temirjanovicha – priznati vinovnym y podvergnuti k liyshenii svobody po st.170-3 UK Kazahskoy SSR k 3 godam s soderjaniyem v ispraviytelinoy trudovoy koloniy obshego rejima.
18. Imanbaev Ermek Qashtaevich – 1966 jyly 2 qarashada Almaty oblysy Talghar audany Kalinin selosynda tudy. SPTU-4-ting oqushysy.
Sottyng úigharymymen 3 jylgha sottaldy.
19. Aytmurzaev Qúrmanghazy –1964 jyly 7 qantarta Qaraqalpaq ASSR-ynda Tashauyz audany Teliman selosynda tughan. 4 jylgha sottaldy.
20. Imanghabylov Baqtybek Júmabekúly - 1965 jyly 10 nauryzda Jambyl oblysy Qorday audany Qyzylsay auylynda tudy. SPTU-dyng oqushysy. 3 jyl 6 aigha sottaldy.
21. Seytinbetov Usuphan Ábdikarymúly – 1965 jyly 5 nauryzda Shymkent oblysy Keles audany Chapaev auylynda dýniyege keldi. Qazaq teatr institutynyng 4 kursynyng studenti. 3 jylgha sottaldy.
22. Kapetov Amantay Dýisenovich – 1963 jyly 28 qantarda Shymkent oblysy Kentau qalasynda tughan. Teatr institutynyng studenti. 3 jylgha sottaldy.
23. Qasenbaev Meyramghazy Japparúly – 1962 jyly 7 qarashada Semey oblysy Shar qalasynda tudy – 2 jylgha sottaldy.
Songhy beseu últshyldyqty dәriptegen 6 lozungy jazghan.
24. Saghnaev Asqar Shayahmetovich – 1966 jyly 24 nauryzda Selinograd qalasynda tughan. Qazaq. Partiyada joq. Selinograd pedagogika institutynda oqydy.
Selinogradtyng oblystyq soty 1987 jyly 16 aqpanda shizofreniya auruynan eriksiz týrde emdeuge jiberilsin degen úigharym shygharypty.
25. Sarkenova Anar Jenishanovna – 1968 jyly 11 qazangha Shyghys Qazaqstan oblysynyng Qaton-Qaraghay audany Medvedka selosynda tughan. 18 jastaghy jas qyzdy 1 jyl 6 aigha sottalghan.
Ol Taldyqorghanda zang tehnikumynda oqyp jýrgen.
26. Qojahmetov Hasen Karibjanovich – 1949 jyly 9 tamyzda Taldyqorghan oblysy Bórlitóbe audanynda tughan. Qazaq televiydeniyasynda muzyka baghdarmasynyng redaktory bolyp qyzmet atqarghan.
1977 jyly Almaty oblysy soty 170 k statiyasymy 2 jylgha bas bostandyghynan aiyrghan. 1978 jyly 27 qyrkýiekte Jambyl oblysy Janaózen qalalyq sotynyng sheshimimmen shartty týrde 7 aigha kesipti.
Sud ustanoviyl:
Podsudimyy Kojahmetov yavlyalsya odnim iz organizatorov podstrekateley y aktivnym uchastnikom massovyh besporyadkov, proishodyashih 18 dekabrya 1986 goda na ulisah g.Almaty priy sleduiyshih obstoyatelistvah.
Prigovoriyl:
Kojahmetova H.K. priznati vinovnym v soversheniy prestupleniy, predusmotrennyh st.st.65 y 60 UK Kaz.SSR y naznachiti po st.60 UK Kaz.SSR 2 goda liysheniya svobody.
V sootvetstviy so st.37 UK Kaz.SSR okonchatelinoe otbytie opredeliti putem poglasheniya menee strogogo nakazaniya bolee strogim – 4 goda liysheniya svobody s otbyvaniyem nakazaniya v IPK strogogo rejima.
27. Quandyqov Ermúhamet Abdikarimovich – 1963 jyly 17 qantarda Shymkent oblysy Týrkistan audany Jdanov kolhozynda tudy. Kirov atyndaghy mem.uniyversiytetining injenerlik fakulitetining 3-shi kursynyng studenty.
5 jylgha sottaldy.
28. Bekbosynov Asqarbay Abildaevich – 1966 jyly Qyzylorda oblysynyng Aral audany Qoybashy auylynda tughan. Qazaq. Komsomol mýshesi Almaty qúrylys tehnikumynda oqyidy.
2 jylgha sottaldy.
29. Abylqairova Gulinara Berdikojaevna – 1964 jyly 12 aqpanda Almaty oblysy Kegen audanynyng Sumbe auylynda dýniyege keldi.
Almaty bas kiyimder tigetin fabrikanyng tiginshisi. On ýsh jylgha sottaldy.
30. Panikova Gulbira Tólebayqyzy – 1966 jyly 2 mausymda Shyghys Qazaqstan oblysynyng Bolishe-Naryn audanynyng Novo-Berezovka selosynda tughan. Atalghan fabrikada isteydi. On eki jylgha sottaldy.
31 Shimaeva Galimat Abenovna – 1964 jyly 24 qyrkýiekte Almaty oblysy Jambyl audanynda dýniyege keldi. Atalghan fabrikada, tiginshi bolyp enbek etti. Qazaq.
On eki jylgha sottaldy.
32. Rahymjanova Gulimira Alpyshanovna – 1966 jyly 18 shildede Semey oblysy Jarma audanynda Georgiyevka selosynda tudy. Osy fabrikada tiginshi bolyp júmys istedi. 2 jylgha sottaldy.
33. Lepesbaeva Gulinara Sabyrghaliqyzy – 1964 jyly 29 nauryzda Almaty oblysy Balhash audany Qara-oy sovhozynda tudy. Osy fabrikada tiginshi bolyp júmys atqardy. Bir jylgha sottaldy.
34. Moshanlo Rustem Ibraiymúly – 1966 jyly Taldyqorghan oblysy Kerbúlaq audany Sarybúlaq sovhozynda tudy. Taldyqorghan pedagogika institutynyng muzyka pәni oqytushylyq mamanynda 2 kurste oqydy. 2 jylgha sottaldy.
35. Mahmetova Aytkul Abushahmanovna – 1962 jyly 6 mamyrda Jezkazgan oblysynyng Jezdi poselkesinde tudy. Bir balasy bar (1984 j. tughan). Almatyda obl. poligrafizdatta pechatnik bolyp enbek etip. Almaty qalalyq sotynyng úigharymymen 2 jylgha sottaldy.
36. Muzafarov Alik Qúndaqbaevich – 1956 jyly 1 qantarda Guriev oblysynyng Qyzylqogha audanynyng Saghyz auylynda tughan. «Alma-Atapromstroy»dyq SMU-13-te tasqalaushy bolyp enbek etti.
Sottyng ýkimimen 4 jylgha sottaldy.
37. Bayghandiyev Tiylen – 1964 jyly Qaraqalpaq ASSR-ynda Hodjayly audanynda tudy. Qazaq. Almatyda №1 avtoparkte jýrgizushi bolyp enbek etti. 6 jylgha sottaldy.
38. Jalabekova Erjan Abdrahmanovich – 1959 jyly Almaty oblysy Narynqol audanynyng teke selosynda tughan. №1 avtoparkte – avtoslesari bolyp enbek etti.
Sottyng ýkimimen: Jalabekov E.P. – 5 jylgha sottaldy.
39. Arynghaziyev Bolat Tóreghaziyevich – 1958 jyly 28 dekabrya Oral oblysy Shynghyrlau audanynda tughan. Bilimi ortasha, partiyada joq. Ýilengen. Tútqyndalghanda deyin Algha qalasynda jastardyng sport mektebinde boksten sabaq berdi.
40. Tóleuov Bolat Qoyshybaevich – 1956 jyly 14 fevralya Aqtóbe oblysynyng Múghadjar audanynda tughan. Qazaq, bilimi ortasha, partiyada joq. Ýilengen. Tútqyndalghangha deyin Algha balalar jastar sport mektebinde boksten jattyqtyrushy bolyp enbek etti.
41. Taybukenov Berik Qotyrbaevich – 1959 jyly 27 fevralde Aqtóbe oblysy Algha qalasynda tudy. Bilimi joghary dәrejeli. Dene shynyqtyru bólimining basshysy bolyp enbek etti.
Búl ýsheui turaly Aqtóbe oblystyq sottyng sheshimine toqtalayyq:
... Okolo polunochi, 25 dekabrya, nahodyasi v netrezvom sostoyaniy y vstupiv v prestupnyy sgovor mejdu soboy, reshily sovershati deystviya, napravlennye na vozbujdenie nasionalinoy vrajdy. S etoy seliu, vzyav banky s maslyanoy kraskoy zelenogo sveta, kotoruy vynes iz doma Arynghaziyev B.T. Tóleuov B., pry uchastiy Arynghaziyeva B. iy Taybukenova B. uchinil nadpisi nasionalisticheskogo haraktera na stenah zdaniy sportkompleksa y na zabore tubdispansera po ul.Sportivnoy v forme g.Algi, v chastnosty na stene zdaniya bolishogo sportivnogo zala ony napisaly v forme lozunga: «Doloy Kolbina!!!», «Kazahy – my uniyjeny».
Sot sheshim qabyldady: Arynghaziyev B.T, Tóleuov B.K. – 2 jyl 6 aiga, Taybukenovty – 2 jylgha bas erkinen airylsyn.
42. Chukaev Ghany Kaduovich – 1950 jyly, Gvardeysk audanyny Kolmogorovka selosynda tughan. Bir jyl shartty týrde kesilgen.
43. Dauletov Jenis Sadyqúly – 1959 jyly Almaty oblysy Enbekshi audany Qarakemer auylynda tughan.
4 jylgha sottaldy.
44. Halmúratov Qúrbanbay Hayrullaevich – 1963 jyly 4 nauryzda Qaraqalpaq ASSR-y Hodjeminsk audanynyng Ahunbabaev sovhozynda tughan. Qazaq. Almaty qalasynyng soty 5 (bes) jylgha sottady. Qaraghandy oblysy Abay kalasynda sot jartysyn qysqartty.
45. Arymbekov Jaqas Quatbekovich – 1961 jyly 5 tamyzda Jambyl oblysy Sarysu audanynyng Komsomol selosynda tudy. Almaty «Porsheni» zavodynda tokari bolyp enbek etti.
5 (bes) jylgha sottaldy.
46. Auezov Jalel Auezovich – 1966 jyly 5 mausymda Jezqazghan oblysynyng Aqtoghay audanynyng Qyzylaray auylynda tudy. Qazaq. Almaty zoovet.institutynyng studenti.
5 (bes) jylgha sottaldy.
47. Juandyqov Bolat Jýsýpovich – 1965 jyly 27 mamyrda Semey oblysy Jarma audany Janghyztóbe poselkasynda tudy.
5 jylgha sottaldy.
48. Qúdaybergenov Rasilhan Omarovich – 1964 jyly 5 sәuirde Jambyl oblysy Sarysu audany Komsomol selisovetinde tughan. Almatynyng kinotehnikumynyng 3 kursynyng studenti. 5 jylgha sottaldy.
49. Ermekov Toqtar Tishkulovich – 1960 jyly 16 qarashada Qaraghandy qalasynda tughan. Almaty teatr institutynyng 4 kurs studenti. 5 jylgha bas erkinen aiyryp qatang tәrtip koloniyasyna jiberildi.
50. Esbosynov Amansha Asetovich – 1962 jyly 21 qazanda Qaraqalpaq ASSR-ynyng Kongrad audany Ahunbabaev auylynda tughan. 3 jyl 6 aigha sottaldy.
51. Aytjanova Janat Jaukenovna – 1966 jyly 28 kazanda Almaty oblysy Úighyr audany Charyn selosynda tudy. Qazaq. Taldyqorghan pedagogika institutynyng 3 kurs studenti.
Taldyqorghan obl.soty 1 jyl 6 aigha sottaldy.
52. Shynykulova Lәila Bekenovna – 1968 jyly 1 jeltoqsanda Almaty oblysy, Jambyl audany Ýngirtas auylynda tudy.
Taldyqorghan oblystyq soty 1 jylgha sottady.
53. Qayranbekov Bauyrjan Iktashevich – 1965 jyly 9 tamyzda Taldyqorghan oblysy Alakól audany Qazaqstan selosynda tughan.
Almaty arhiytektor-qúrylys institutynda oqyghan. Ony 3 jyl 6 aigha sottalghan.
54. Otarbaev Kenjebay – 1964 jyly 19 mausymda Almaty oblysy Jambyl audany Kalinin kolhozynda tughan. Almatyda SMU-11 – svarshiyk. 4 jylghy sottalghan.
55. Espenbetov Qanshayym Múqatovna – 1958 jyly taldyqorghan oblysy Andreev audany Dzerjinskiy poselkasynda tughan.
Taldyqorghannyng oblystyk soty 3 jyl 6 aigha sottalghan.
56. Qarymghazina Gýljan Ghazizovna – 1969 jyly 25 nauryzda Shyghys Kazahstan oblysy Kurshim audanynda tughan. Óskómenning koop.tehnikumynda 3 kurs studenti.
2 jylgha sottalghan.
57. Ramazanov Amandyq Sabitovich – 1963 jyly Guriev oblysyny Dengiz audanyng Ganushkino selosynda tughan. Kirov zavodynda istegen. Sottalghan.
58. Aymahanov Qúttybek Auelbekovich – 1962 jyly 1 qantarda Shymkent oblysy Alghabas auylynda tughan. SMU-11 istegen.
5 jylgha sottalghan. Ony 3 jylgha týsirgen.
59. Mýlkibaev Ótkirhan Qoshqarovich – 1969 jyly 10 qantarda Shymkente tughan.
3 jylgha sottalyp. 2 jylgha týsirgen.
60. Dekelbaev Erlan Abdurashitovich – 1962 jyly 19 qazanda Semey oblysy Jarma audany «Bóke» rudniyginde tughan, Qazaq. Radiotehnik magaziyninde – injener bolyp enbek etti.
6 jylgha sottalghan.
61. Qambarov Qaldybek Býrkitbaevich – 1963 jyldyng 31 nauryzynda Jambyl oblysynyng Shu audanynyng «Algha» sovhozynda tughan. Almatynyng zooveterinar institutynyng 5 kursynyng studenti.
3 jylgha sottaldy.
62. Abdreev Elaman Kenesovich – 1963 jyly 5 jeltoqsanda Qyzylorda oblysynyn Aral audanynda Sayghúndy auylynda tughan. Qazaq. Komsomol mýshesi. Almaty qúrylys tehnikumynyng 3 kursynyng studenti.
3 jylgha sottaldy.
63. Ramazanov Asqar Rayymbekovich – 1964 jyly 21 nauryzda Shyghys Qazaqstan oblysy Qaton-Qaraghay audany Qabyrgha selosynda tughan. Qazaq.
5 jylgha sottaldy.
64. Baybolov Dýisebek – 1962 jyly Jezqazghan oblysy Úlytau audanynda tughan, qazaq. Almaty elektrotehnikumynyng 2 kursynyng studenti.
2 jylgha sottaldy.
65. Mergenova Baqshy – 1962 jyly 11 qarashada Soltýstik Qazaqstan oblysynyng Oktyabri audany Afanasievka selosynda tughan. 2 gruppaly mýgedek. Almatyda turady. Júmys istemeydi.
2 jylgha bas erkinen aiyrdy.
Keyinnen 3 jyl shartty kesilimge auystyrypty.
66. Aqtanov Erbol Sarkenovich – 1962 jyly 1 mausymda Shyghys Qazaqstan oblysy Zaysan audanynda Dairova selosynda tughan. Óskemenning pedagogika institutynyng 3 kursynyng studenti (filologiya fakuliteti).
Óskemen oblystyk soty 1 jyl 6 aigha bas erkinen aiyrdy.
67. Ruziyev Abaydulla Abdullaevich – 1964 jyly Úighyr audanynda tughan. Kirov zavodynda ýirenushi (uchenik sterjenniyk) bolyp istep jýrdi. Úighyr.
5 jylgha sottaldy.
68. Musina Mәnshuk Jaqatovna – 1967 jyly Guriev oblysynyng Balyqshy selosynda tughan. Taldyqorghan zang tehnikumynda 3 kurste oqyp jýrgen.
Taldyqorghan qalalyq halyq soty 1 jyl 6 aigha sottaldy.
69. Shekerbekov Múratbek Jandarbekovich – 1969 jyly Jezkazganda tughan. Jezkazgan oblysy Nikolisk qalasynda №67 shahtada istedi. 2 jylgha sottalghan.
Sot qayta qarauy kerek.
70. Ramazanova Gauhar Rahymbekovna – 1967 jyly 17 tamyzda Shyghys Qazaqstan oblysy Qaton-Qaraghay audany Qabyrgha aulynda tughan. Qazaq. Almatyda Gagarin atyndaghy tigin fabrikasynda tiginshi (shveya) bolyp enbek etti.
1 jylgha sottaldy.
71. Rahmetov Qúrmanghazy Abdenovich – 1965 jyly 22 qantarda Semey oblysy Maqanshy audanynda tughan.
7 jylgha sottalghan.
72. Jolboldin Berikqaly Elemesovich – 1962 jyly 12 aqpanda Shyghys Qazaqstan oblysy Kýrshim audany Budenovka auylynda tughan. Almaty Halyq sharuashylyghy institutynyng 2 kursynda oqydy.
3 jylgha sottalghan.
73. Imanbaeva Qaiypqan Sýltanovna – 1950 jyly 22 mamyrda QHR tughan, qazaq. «Porsheni» zavodynda tokari bolyp enbek etti.
3 jylgha sottalghan.
74. Moldabaev Ádil Ábdetovich – 1965 jyly, Shymkent oblysynyng Býgin audanynyng Býgin auylynda tughan. Qazaq. Komsomol. Orta dәrejeli bilimi bar. «Dorvodzelenstroy»da betonshik bolyp enbek etedi.
3 jylgha sottalghan.
75. Júmajanov Erikjan Dosaevich – 1964 jyly Semey oblysy Ayagóz audany Tansyq auylynda tughan. Qazaq, auyl sharuashylyq institutynda 2 kurs studenti.
3 jylgha sottalghan.
76. Asylbaev Moldaghaly Moldahanovich – 1950 jyly 26 qarashada Almaty oblysy Qaskeleng audany Jandosov auylynda tughan. 10 jylgha sottalghan keyinnen. 5 jylgha týsirgen.
Ýilengen. Eki balasy bar.
77. Nalybaev Amanjol – 1943 jyly 10 mamyrda Qyzylorda oblysy Janaqorghan audanynyng Besaryq auylynda tughan. Ýilengen, eki balasy bar. Bilimi – jogharghy dәrejeli. Júmys istemeydi.
5 jylgha sottalghan.
78. Qasenov Rustambek Qazyrbekovich – 26.02.1964 j. tughan Pavlodar oblysy Mayek audanynda Kirov sovhozynda túrghan. Qazaq. Almaty ýy qúrylysy kombinatynyng №4 sehynda slesari bolyp enbek etti. 2 jylgha sottaldy. Ol júmysshylardy ýgittep alandaghy balalardy qoldaugha shaqyrghan.
79. Ismagulov Oral Alimanovich – 1962 j. 20 qyrkýiekta tughan. Kókshetau oblysy Leningrad audany Voshod selosynda turghan. Qazaq. KazGUdyng tarih fakulitetining 4 kursynyng studenti. Tútqyndalghangha deyin Ekibastúz qalasynda túrdy. Ýy qúrylysy basqarmasynda júmysshy. KazGUding bergen minezdemesi boyynsha «tórt», «bes» degen baghamen oqyghan.
3 jylgha sottaldy.
80. Tókenov Qanat Jenisovich – 1969 jyly 5 mausymda tughan (17 jasa). Qorghaljyn audanynyng «Aryqty» sovhozyndyng túrghyny. Qazaq. I kursting studenti. 3 jylgha sottalghan.
81. Shabarov Altay Qonysbekovich 1960 j. 12 jeltoqsanda tughan. Shymkent oblysynyng Bógen audanynda Ermolovka selosynyng túrghyny. Qazaq. Almaty ýy qúrylysy kombinatynda №4 sehta qalyp – qúishy.
3 jylgha sottalghan.
82. Esimbaev Qadyr Seytqanovich – 1965 jyly 9 aqpanda tughan. Semey oblysy Maqanshy audany Mirnoe selosynda túrghan Almaty úy qúrylysy kombinatynda qalyptaushy bolyp istedi.
3 jylgha sottalghan.
83. Esirkepov Uyzbek Shakirovich (1964 jyly 15 mayda tughan. Shymkent oblysy Lenger audany «Sovetskoy» kohozynda túrghan. Qazaq. Auylsharuashylyghy institutynyng ósimdikter qorghau fakulitetinde I kurste oqydy.
5 jylgha sottaldy.
84. Esjanov Tynyshbek Qarlybaevich – 1964 jyly 17 jeltoqsanda tughan. Shymkent oblysynyng Keles audany Aktóbe selisovetinde túrghan.
5 jylgha sottalghan.
85. Orazbaev Duman Tishanovich – 1969 jyly 26 qarashadan tughan (17 jasta). Qaraghandy oblysy Qarqaraly audany Besoba selosynda túrghan.
3 jylgha sottalghan.
86 Abdiqadyrov Beriktas Nýsipovich – 1963 jyly 13 jeltoqsanda tughan. Almaty oblysy Narynqol audany Saryjol selosynan. Qazaq (invalid II gruppy). 2 jylgha shartty týrde kesildi.
87. Baysimbekov Erjan Mamyrhanovich – 1969 jyly 19 jeltoqsanda tughan (17 jasta). Almaty oblysy jambyl audany Samsy selosynan. Auyl sharuashylyghy institutynyng «Mehanizasiya» fakulitetining 3 kursynyng studenti.
3 jylgha sottalghan.
88. Taubaev Baqtyghaly Artyqbaevich – 1962 jyly 17 shilde tughan. Qaraqalpaq ASSR-ynda Kegenli audanynda Nukus auylynda tughan. Qazaq. AlmatyAuezov audanynda qúrylys basqarmasynda baltashy bolyp istedi.
4 jylgha sottaldy.
89. Egzekov Arystan Qazymbekovich – 1963 jyly 4 kyrkýiekte Torghay oblysy Esil qalasynda tudy. Qazaq. Almaty qúrylys ýilerin jasaytyn kombinatta istedi.
4 jylgha sottaldy.
90. Shynybaev Núrlan Aliybekovich – 1965 jyly 28 qantarda Almaty oblysynda Kegen audany Bóleksaz selosynda tughan. Qazaq Almaty polittehnikumynda 3 kursynda oqydy.
8 jylgha sottaldy.
91. Qarabaev Shor Qalyqovich – 1951 jyly 3 qantarda Jambyl oblysy Merke audanynyng «Krasnyy oktyabri» selosynda tughan. Qazaq. Joghary dәrejeli bilimi bar. KazGUde prorektorynyng kenesshisi. 6 jylgha sottaldy.
92. Ziyandin Aliymúhamet Ábdighaliyúly (1937 jyly Enbekshi qazaq audany qarakemer auylynan .1,5 jylgha sottaldy. Múraghatta isi joq . Ózi konstitutsiyalyq sotqa aryz sodan aldym.
Jogharyda sottalghan batyrlardyng tizimi búdan da kóp boluy mýmkin. Búl patriottardyng jazyqsyzdan 2-5 jylday týrmede otyruy qiyanattyng qiyanaty boldy. Olardyng jas ómirlerine balta shabyldy. Ár jyl týrmede otyrghan kezderi 10 jyl ómirinen aiyrghanmen teng boldy. Keyinnen agharyp bostandyqqa shyqqanmen kópshiligi ómirmen erte qoshtasty.
Aytugha onay. Al olardyng kórgen qorlyqtaryn derekterden oqyghanda janyng týrshigedi.
Osy qayghyly oqighagha nýkteni Qazaqstan Respublikasy Preziydentining 1991 jylghy 1 jeltoqsandaghy «1986 jylghy 17-18 jeltoqsan uaqighasyna qatynasqandary ýshin jauapqa tartylghan azamattardy aghartu turaly» jarlyghy qoydy. Jogharydaghy sottalghandar tolyghymen aghartylyp isteri qysqartyldy.
Búl onaylyqpen bolghan joq. Osy iste asa keremet tabandylyq kórsetip, kýsh jigerin júmsap, jan tәnimen qyzmet etken Halyq aqyny, SSSR jogharghy kenesining deputaty Múhtar Shahanovtyng enbegin erekshe atau qajet. Sonyng qaysarlyghynyng arqasynda arnauly komissiya qúryldy.
Men sol komissiyanyng qúrylu tarihynyng kuәgeri boldym.
1990 jyly Finans ministrliginde eng iri basqarma «Memlekettik tabystar jәne salyqtar» basqarmasynyng bastyghy, Kollegiya mýshesi boldym. Sol jyly túnghysh «Salyq turaly» zandy jogharghy kenesting sessiyasynda qarady. Men sol zandy jasaushylardyng avtory boldym. Marqúm Túrysov Qaratay Túrysovich – Komissiya tóraghasynyng orynbasary Finans ministri Abdyqadyrov Tóleubek pen birge jogharghy kenesting ýlken zalynda birinshi qatarda eki qayratkerding ortasynda otyrdym.
Zang qabyldanghannan song kenetten Respublika Preziydenti Nazarbaev Núrsúltan Ábishúly bylay dedi: «Sessiya óz júmysyn ayaqtady. Rahmet. Endi zalgha sessiya deputattary men ýkimet mýsheleri qalsyn. Qalghandarynyz zaldy bosatynyzdar» - dedi.
Men túra berip edim Qaratay Túrysovich: «Bolatbek, otyr. Tynda» - dep meni jibermedi. Men osy adamgershiligi zor azamattyng arqasynda oilamaghan jerden «jeltoqsan qozghalysy» turaly mәseleni talqylaghan jiynnyng kәuisi boldym.
Múhtar Shahanov óte bayypty, týsinikti týrde jeltoqsan qozghalysy turaly bayandady. Onyng bayandamasyn talqylaghanda sol kezdegi Oblystyq partiya komiytetterining shovinist hatshylary (oyymda qalghany Kanselyaristov – Pavlodar oblysy partiya komiytetining birinshi hatshysy) Múhtar Shahanovtyng bayandamasyn teriske shygharugha tyrysty. Tipti: «Jeltoqsan qozghalysyna qatynasqandardy tegis sottau kerek, atu kerek» - degen úsynystar jasady.
Mine osy sessiyada deputattar-qazaqtar bir auyzdan Múhtar Shahanovty jaqtap jeltoqsan uaqighasyn zertteu ýshin arnauly komissiya qúrdy.
Qysqasy sol komissiyanyng arqasynda sottalghan patriottar tegisimen aghartyldy.
Bolatbek Nәsenov, tarih ghylymdarynyng doktory
OSNOVOPOLOJNIK VOZROJDENIYa (MODERNIZASII) TURKSKOGO MIRA NURSULTAN NAZARBAEV Y JELTOKSAN
Renessans XVI veka prinyato schitati masshtabnym dviyjeniyem, nachatym v Evrope v osnovah gumanisticheskogo mirovozzreniya, nauki, iskusstva, ubejdeniy cheloveka. Nesmotrya na to, chto slovo Renessans oznachaet «vozrojdeniye, obnovleniye» ne kajdoe obnovlenie schitaetsya vozrojdeniyem. Slovo «renessans» oznachaet vsyo novoe, no y vsyo novoe ne oznachaet «renessans» . Tak Renessans privnes v jizni novyy vzglyad na drevnie techeniya nauki, iskusstva, istoriy zapada v XVI veke, chtoby otvechati zaprosam y trebovaniyam novogo obshestva. Tak kak Renesans ne toliko stavil pered soboy sely staviti cheloveka v sentr vnimaniya, a vzyal vo vnimanie y iymeiysheesya, projitoe v antichnom miyre, zapadnoy kuliture, chtoby priymeniti po nujdam chelovechestva togo veka nauku, mysly y iskustvo. V zapadnom miyre v srednie veka serkovi ne toliko ne odobryala chto-to novoe, no daje y slyshati ne hotela o novyh otkrytiyah y iydeyah y poetomu otluchala ludey ot serkvy y priymenyala vsevozmojnye pytki, smerti ludey stala kak chasti ih jizni. Poetomu dviyjenie Renessans povliyalo odnovremenno y na zarojdenie reformy dviyjeniya, oriyentirovannogo na veroispovedaniye.
- 1. Dviyjenie Renessansa (Modernizasiya)
Rezulitaty dviyjeniya Renessansa-Reformasiy ne ogranichivaitsya vliyaniyem toliko na zapadnye strany, no kosnulosi y drugih obshestv v raznye vremena y na raznom urovne. Na segodnyashniy deni pry izucheniy Zapada y stran Novogo sveta nelizya ne proignorirovati faktory Renessans-reformasii. My budem ostanavlivati svoy vzglyad v svoem izucheniiy Renessansa, ego zarojdeniya, razvitiya y vliyaniya v istoriy chelovechestva iymenno na turkov. Potomu chto, segodnya na zapade y stranah Novogo Sveta nauka, ubejdeniya, vozmojnosti byti individom obshestva v znachiytelinoy stepeny svyazano s etim dviyjeniyem.
Takiym obrazom, v XXI veke na Zapade y stranah Novogo Sveta faktorami, vliyaishimy na planirovanie kosmosa, nauki, novoy ery yavlyaytsya faktory epohy reformasii. Itak, v uzkom smysle rechi iydet o dvuh mirah, a v shirokom je smysle o tom, chto dviyjenie Renessansa povliyalo na novoe vozrojdenie proizvedeniy antichnoy nauki, iskusstva y ubejdeniy v zapadnom obshestve. Kak pravilo, ispolizuetsya vyrajennoe modernizirovanie dviyjeniya Renessansa, razvitie y razlichie v kuliturnom smysle.
V XVI veke Zapad nachalo dviyjenie Renesans, chtoby privnesty v sredu v kotoroy ony jily sennosti, kotorye byly pry antichnom miyre - to esti nauku, iskusstvo y mysliy.
Sentrom etogo dviyjeniya schitaetsya Italiya y v drugih stranah rasprostranilosi v posleduishem vremeny y viyde (Halil Inalchiyk, Rönesans Avrupa’sı, vtoroe izdaniye.Stambul,2011,s58)
Slovo Renessans v stranah zapada – «ojivlenie mysli, nauki, iskusstva y filosofiiy», ispolizovalosi eto slovo v period svobody mysly y dlya ee vyrajeniya. (Osman Pazarly, Metinlerle Felsefe Tarihi, Stambul 1964, s.86). Renessans eto ne povtorenie sennostey antichnogo mira, eto novye sintezy yazyka y ponyatiy (Olush Aryk, Bitlis Yapılarında Selçuklu Rönesansı, Ankara 1971, s.118)
Zapadnye mysliytely delaya analiyz, zadavaya voprosy y davaya sebe osenku, kajdyy raz obrashalisi k nauchnym trudam antichnogo mira (Suat Sinanoglu, Türk Hümanizmi, Ankara 1980, s.117). Mir zapada, do Renesansa po dominiruishey mysly y povedenii narod dlya serkvy predstavlyal iz sebya stado y etim stadom rukovodila serkovi. Renessans stavit v sentr cheloveka kak samogo glavnogo v prirode iy podcherkivaet, chto cheloveka sdelaly chelovekom nauka, iskusstvo y iydey .
- 2. Vozrojdeniye v Turkskom Miyre
Istoriya kulitury eto kuliturnye tradisiy jizni, iymeiyshiyesya v jizny y prodoljayshie sushestvovati raznye chuvstva, ubejdeniya, vera, nauka, iskusstvo. Tureskaya sosialinaya struktura v selom opredelyaetsya kak semiya, plemya (rod, klan), narod, nasiya. Istoriya turkskogo mira do nashey ery, nachavshisi s evraziyskoy geografii, prodoljaetsya po segodnyashniy deni v liyse malyh y bolishih politicheskih organizasiy. Govorya ob obshey istoriy turskih narodov ona nachinaetsya s bronzovogo veka do nashey ery y prodoljaetsya do XVI veka nashey ery.
My schitaem razdelenie istoriy Turkov na epohy zapadnymy istorikamiy v nauke y obrazovaniy s nauchnoy tochky zreniya nevernym.
Chto kasaetsya razdeleniya na epohy istoriy Turkskogo mira :
a) Ranniy period; Bronzovyy vek (do nashey ery 3500) y X vek nashey ery
b) Sredniy period: H-HVI veka nashey ery
v) Novyy period – s XI veka po nastoyashego vreminiy
Istoriya Turkskogo mira, ranniy y sredniy period eto periody obshey turkskoy kulitury y istorii, v novom periode predstaviytely stran turkskogo mira s 16 veka predstavlyait svoi kulituru y istorii.
K sojalenii my ne mojem tochno skazati, chto v Turkskom miyre proizoshly ily proishodily takie je dviyjeniya Renessansa y reformasiy kak v zapadnom miyre. Turkskie narody na protyajeniy svoey obshirnoy istoriy iymely mnogostoronnie otnosheniya osobenno s zapadom, no nesmotrya na eto ne daly nachati ety izmeneniya v svoey jizny kak u zapada y stran Novogo Sveta y zaplatily za eto vysokuy senu y prodoljayt rasplachivatisya do sih por. Poetomu selesoobraznee budet turkskomu miru nachati svoe sobstvennoe vozrojdeniye, chtoby v budushem veke byti uspeshnee.
Ranniy period turkskoy istoriy nachinaetsya s bronzovogo veka, eto period Sakov, Gunov, Gokturkov y Uygurov .Takje tysyacheletiya srednego perioda ostavily v nauke, filosofiy y iskusstve svoy sled. Poetomu tysyacheletiya rannego y srednego perioda v zapadnom miyre sravnivaitsya s antichnym periodom.
V selom obshechelovecheskui, osobenno evraziyskuy istorii interesuet istoriya turkskogo mira, istoriya srednego veka y ee ranniy y sredniy periody . Ochevidno, chto byly prodelany ocheni plodotvornye nauchno-issledovateliskie raboty v srednem veke. Takje eto ponyatno pry osmotre petroglifov, pechatey, kurganov y drugih pamyatnikov, ochevidno, chto oniy yavlyaiytsya proizvedeniyamy vysokrazvitoy sivilizasiy togo vremeni. No ponyatie turkskiy mir voshlo toliko nachinaya s 1990 goda, kak obshee nazvanie nezavisimyh y avtonomnyh turkskih respubliyk. Govorya o slove Turkskiy Renessans, ocheni maloe chislo uchyonyh ispolizovalo slovo Renessans ily Modernizasiya.
Dumaem, chto ponyatie Turkskiy renessans doljno vzyati svoyo mesto v jizni, tak je kak y v politicheskom plane ponyatie Turkskiy mir nashlo svoyo mesto .
Vysokui kulituru turkov, ih yazyk, liyteraturu, istorii y kulituru na territoriy Turkestana v XI veke opisal Mahmud Kashgari. Proizvedenie Kashgary Divany Lugaty Turk (glossariy ), napisannoe o turkskom yazyke, pokazateli bogatstva slovarya turkskogo dialekta, kuliturnoy sennosti. Yusuf Balasaguny v XI veke v napisannom im proizvedeniy Kutat biliyge rasskazyvaet o duhovnyh, sosialinyh, administrativnyh y politicheskih sennostyah turkskogo naroda (R.Rahmety Arat, Kutadgu Bilig, 1chasti, Ankara 1991). V etom proizvedeniy on rasskazyvaet y pokazyvaet chelovechestvu kak mojno byti blagopoluchnym v tom y etom miyre. Kutat Biliyg za tysyachu let do Evropy rasskazyvaet o filosofiy pravleniya gosudarstvom, otnosheniyah mejdu pravyashim y upravlyaemym.
(Atebetul Nakaik Kniga o mysly y nauke Turkestana(R.Rahmety Arat, Atabetü’l-Hakayık, Stambul 1951). Ahmet Yassauy yavlyaetsya osnovopolojnikom turkskogo edinstva, duhovnym arhiytektorom y osnovatelem tureskoy islamskoy liyteratury, ego trudy yavlyaiytsya kajdyy po otdelinosty istochnikamy Turkskogo renessansa. (F.Koprulu, Türk Edebiyatında İlk Mutasavvıflar,Ankara 2003)
Nujno zanovo peresmotreti dostiyjeniya Turkskogo renessansa v nauke, filosofii, iskusstve srednego perioda. V ety stoletiya bylo mnogo dostiyjeniy v nauke y filosofiy v osnovnyh gorodah Turkistana. Potomu chto ety goroda, gde prohodily torgovye puti, yavlyalisi sentrom politiki, nauki, filosofii, iskusstva; zdesi zarojdalisi nauchnye debaty, zdesi je osnovyvalasi mirovaya politika. V etot period na pervoe mesto nujno postaviti takie goroda, kak Samarkand, Buhara, Kashgar, Merv, Taraz, Farab, Tebriz y Maverannahr. V etih gorodah aktivno razvivalisi matematika, filosofiya, logika, medisina, kanonicheskoe pravo, predaniya(A.Yashar Odjak,”İbn Kemal’in Yaşadığı XV. ve XVI. Asır Türkiyesinde İlim ve Fikir Hayatı”, İbn Kemal Sempozyumu (26-29 iinya 1989 Tokat ), Tebliğler, Ankara 1996, s.32-33).
Turkskiy mir v poslednie 300 let perejivaet prosess zastoya y upadka, chtoby ostanoviti etot prosess nujno eshe raz peresmotreti dostiyjeniya rannego y srednego perioda, t.e. obshui kulituru, istorii, iskusstvo, y zanovo ih rastolkovati, priyvesty v chitaemyy y ponimaemyy viyd, chtoby peredati v polizovanie sovremennomu obshestvu.
3. Dviyjenie Modernizasiy Turkskogo Mira v XX veke (Modernizasiya)
Osnovatelem renessansa turkskogo mira v XX veke stala Respublika Tursiya y eyo osnovateli Mustafa Kemali Ataturk. Govorya ob Ataturke, mojno skazati, chto prinyatye im resheniya, sdelannye shagy pry sozdaniy Respubliky Tursiy yavlyaytsya naibolee ochevidnymy priymeramy turkskoy modernizasii. Ataturk po povodu prinadlejnosty y samoiydentichnosty vyskazalsya sleduyshim obrazom: « Esly my hotiym, chtoby mir nam pokazyval uvajenie snachalo nujno proyaviti eto uvajenie k svoemu narodu: Znayte y pomniyte o tom, chto ne znaiyshiy sebya narod obrechyon byti dobychey drugogo naroda[Ary Inan (Derleyen), Düşünceleriyle Atatürk,Ankara 1991,s.84].
Ataturk veril v to, chto on mog meritisya siloy s zapadnym mirom, ne teryaya svoey prinadlejnosty k duhovnym sennostyam svoey nasii. Poetomu on byl kategorichesky protiv podrajaniya kuliture zapada.
Chasti nashey intelliygensiy dumayt, chto budet pravilinee idty vpered podrajaya zapadnomu miru. Odnako istina v tom, chto to, chto yavlyaetsya lekarstvom dlya odnoy nasii, mojet stati yadom dlya drugoy. Dlya kajdogo naroda esti svoe sredstvo. U kajdoy strany esti vozmojnye y nevozmojnye veshi. U kajdoy nasiy esti svoy osobennosti. Ny odna nasiya ne doljna kopirovati drugui nasii. Potomu chto ny odna nasiya ne smojet sohraniti tak sebya ily stati drugoy nasiey. [Ataturk, Gazy Mustafa Kemali, Söylev ve Demeçleri, I,(Derleyen), Niymet Unan, Ankara 1945,s.198].
Otnosiytelino nashey temy vedushiy sosiolog Mumtaz Turhan na vopros: «Pochemu my ne staly prozapadnymi, nesmotrya na stoliko izmeneniy ?», otvetil tak : «Vne chelovecheskogo faktora ne mojet byti nikakoy modernizasii. Potomu chto obnovlyati mojno v dinamiyke cheloveka ily obshestvo. A modernizasiya yavlyaetsya prosto podrajaniyem y privodit k rabstvu v tehnologii, odejde, vkuse y lishaet cheloveka svobody.(Mumtaz Turhan, Garplılaşmanın neresindeyiz?3.izdatelistvo,Stanbul 1961,s.273). Ataturk veriyl, chto nachatoe im dviyjenie doljno stati narodnym dostoyaniyem y naschet modernizasiy skazal sleduyshee: «My dvigaemsya vpered po svoey svoystvennoy nature y prirode» (Söylev ve Demeçleri, I,s.199). Ataturk veril v sozdanie sovremennoy Tursii, y veriyl, chto turkskoe obshestvo mojet obedinitisya v odno sovremennoe obshestvo y on prilojil svoy usiliya dlya etogo.
4. Dviyjenie Turkskogo Renessansa v XXI veke
Istoriya Kazahstana perejila trudnye vremena, snachala priy Sarskoy Rossii, zatem v period SSSR. Byla sozdana Alash orda, predstavlyavshaya kazahskoe praviytelistvo, kotoraya zanyala mesto ryadom s Rossiyskimy turkskimy musulimanamy v boribe protiv Sarya v oktyabre 1917 goda. No Lenin y Stalin ne sderjaly svoy obeshaniya, kotorye davaly musulimanam Rossiy y postepenno otmenily nezavisimye Turkskie Respubliki. V to je vremya bylo uprazdneno kazahskoe nasionalinoe praviytelistvo Alash Orda, uchastniky Alasha, kazahskaya intelliygensiya byla kaznena y chasti byla vyslana iz svoey strany. V to vremya byl prigovoren k smertnoy kazny kazahskiy poet Magjan, y byl rasstrelyan za 9 dney do vyneseniya prigovora, ego obvinily za ispolizovanie v ego stihah za slova «Moya rodina-Turkestan, nasiya – turk». My hotely by, chtoby turkoyazychnaya molodeji znala naizusti y postoyanno povtoryala kak bismillya stihy Magjana «Turkestan» y «Alystagy bauyrym», potomu chto ony osobennye y svyazyvayt nashe proshloe y nastoyashee, y svyazyvayt nas s nashim budushiym.
Osnovatelem dviyjeniya Vozrojdeniya (Modernizasiya) Turkskogo mira v XXI veke yavlyaetsya Preziydent Respubliky Kazahstan y politicheskim organizatorom eyo yavlyaetsya Nursultan Nazarbaev.Posle obreteniya nezavisimosty v Respubliyke Kazahstan Nursultan Nazarbaev provel ryad reform, y odna iz vajneyshih eto Strategiya Kazahstan 2030 y Kazahstan 2050, v selyah modernizasiy eto shag, dostoynyy voshiysheniya. Takje glavnoy temoy napisannyh knig uvajaemogo Preziydenta yavlyaetsya dviyjenie modernizasiiy.
Nursultan Nazarbaev v svoiyh knigah podcherkivaet, chto istoriya zapomnit pobedu kazahskogo naroda, vosstavshego protiv rejima SSSR, nesmotrya na mnogochislennye jertvy naroda v gody repressii, perejiv golod, nasiliye, opasnosti. V chastnosti, v kachestve podarka v budushem, kotoroe on ispolizoval v svoey kniyge Yüzyıllar Kavşağında privlek vnimanie svoih chitateley. (Nursultan Nazarbaev,Yüzyıllar Kavşağında, Almaty 1996, novoe izdatelistvo, Ankara 2012,s.predisloviye). Ya prochital 5 knig Nursultana Nazarbaeva. Dve pervye knigy byly napisany za dva goda, y cherez dva goda byly napisany try knigi. V dannyh knigah on otkryto napisal o svoih vzglyadah o modernizasiy Kazahstana, mnogie opisannye sobytiya v kniyge vzyaty iz ego lichnogo opyta. (Abdulkadir Yuvaly,”Nursultan NAZARBAYEV’İN Kaleme Almış Olduğu Kitaplar Hakkında Bir Değerlendirme”, Dünya Çapındaki Lider NURSULTAN NAZARBAYEV-Avrasya’nın Parlayan Yıldızı-Kazakistan’ın Kurucu Devlet Başkanı, Posolistvo Kazahstana v Ankare , Ankara 2013,s.162).
Proizvedeniya uvajaemogo preziydenta yavlyaiytsya vajnymy shagamy v puty sovremennogo Kazahstana, ego sitaty, trudy, osobenno «Strategiya 2030 y 2050» y proekty «Balapan» y «Bolashak». Vysheukazannye proekty yavlyaytsya pokazatelinymy priymeramy opredeleniya sennosty sovremennoy kulitury . V chastnosti, v knigah Yüzyıllar Kavşağında ve Tarihin Akışında obrasheno vnimanie na to, chto Renessans (modernizasiya) eto ne liyberalizm y ne nasajdenie zapadnyh norm y iydealov . Govorya svoimy slovami, posle obiyavleniya svoey nezavisimosty v Kazahstane stal vopros o vybore rejima. V hode vstrech s zapadnymy gosudarstvennymy rukovodiytelyamiy byly polucheny rekomendasiy po modernizasiy v Kazahstane, kotorye ne byly prinyaty .
V epohu novoy istoriy Zapadnye strany predstavlyaly Osmanskoy imperiy proekty modernizasiy - eto Islahat,Tanzimat,Meshrutiyet (reformy, reorganizasii, konstitusionnye izmeneniya iy.t.d.,), no ety proekty ne uvenchalisi uspehom. Nursultan Nazarbaev ne prinyal vo vnimanie ety rejimy, on vybral puti razvitiya y podnyatiya, prisushiy svoemu narodu. O puty modernizasii, po kotoromu sledoval uvajaemyy preziydent vyskazal sleduiyshie slova, V XX veke Kazahskiy narod perejil mnogo trudnyh dney y bedstviy, kotorye ne snilisi drugim narodam daje v samom strashnom sne. Kazahskiy narod poveril v nevozmojnoe y proshyol cherez neprohodimoe. Skoliko by ny bylo tyajyolyh ispytaniy, on proyavil terpenie y uvajenie k drugim nasiyam v XXI veke, stoya pryamo s podnyatoy golovoy nachertil svoi sudibu zanovo, ya preklonyai golovu pered etim narodom», etimy slovamy on vyrazil pered narodom, pered stranoy y rodinoy svoyo uvajenie y privyazannosti k narodu [ivaly,(2013),s.169].
V kniyge «Tarihin Akışında» esti zagolovky Nasionalinaya prinadlejnosti, Kazahskaya stepi kak chasti Turkskoy selostnosti, Nasledie Alasha v nashy dni, istoriya narodov y nasionalinaya pamyati; My vidiym, chto v osnovu prinyatiy resheniy y sdelannyh shagov k modernizasiy Kazahstana legly slova nazidaniya Abaya «Kara sozderiy». Ety tak skazati lakonichnye slova dumaem yavlyaitsya nezrimoy dvijushey siloy v modernizasiy kazahskogo naroda. V etom globalinom miyre Respublika Kazahstan pridala bolishui znachimosti nasionalinoy prinadlejnosti, kotoraya y yavlyaetsya odnim iz priznakov modernizasiiy.
V prosesse modernizasii, po ukazu preziydenta byly sozdany nauchnye sentry. Vyrajenie turkskoy modernizasiy pokazalo sebya v akademicheskiyh, v nauchnyh y issledovateliskih rabotah. Osnovateli Respubliky Tursiy Gazy Mustafa Kemali Ataturk otkryvaya organizasii Turkskoy istoriy y Turkskogo yazyka peredal v ety organizasiy vsyo svoyo imushestvo, y nadeyalsya y hotel, chtoby dve ety organizasiy v budushem staly akademiyamy nauk. Profesor Zeky Velidy Togan toje hotel, chtoby byla osnovana akademiya turkskoy nauki. Otkrytaya 25 maya 2010 goda v gorode Astane Mejdunarodnaya Turkskaya Akademiya - eto ogromnyy shag.
V 1990 godu Sovetskiy Soyz raspalsya y pered gosudarstvamy voznikla problema rejima, stoyaly dva vybora: odin iz nih ranishe ispolizovannyy rejim sosializma y vtoroy ispolizovannyy v Evropeyskih stranah y Ameriyke liyberalizm. Pervyy uje byl otmenen, poetomu vtoroy kazalsya bolee privlekatelinym.
Zapadnye strany v etot period etim stranam na zolotom bludse prepodnesly proekt modernizasii. Nursultan Nazarbaev po etomu povodu sovershil dve poezdky za rubej, pervaya poezdka v 1990 godu byla v Tursii, v gorode Ankara ego prinyaly po gosudarstvennomu protokolu. Poezdky y peregovory o novom rejiyme prohodily y s zapadnymy stranami. Vstrechayasi s raznymy ludimi, on stal ochevidsem togo, chto nesmotrya na razlichie v lichnom plane, zapadnye rukovodiytely byly pohojimy v svoey kuliturnoy osobennostiy.
Uvajaemyy gospodin preziydent v svoey kniyge napisal otkryto o svoih ocheni interesnyh vyvodah, sdelannyh posle peregovorov. «Zapadnye strany, predlagaya proekt modernizasii, ne uchityvait raznisu v kuliturah y ignoriruit nashy nasionalinye sennostiy». Absolutno vse strany y obshestva predlagaly nam svoy puti po kotoromu proshly ony sami, nachinaya s s samoy pervoy stupeniky y navyazyvaly nam svoy puti. S drugoy storony horoshaya y produktivnaya sistema (sistema obucheniya, svoboda mysli, svoboda slova y prava cheloveka) toje byla.[Yüzyıllar Kavşağında,(2012),s.125,126].
Osnovateli Respubliky Kazahstan prinyal vo vnimanie iydeiy zapadnyh stran, no ponyal, chto ety predlojeniya ne sootvetstvuit ego strane y iydealam y poetomu prodoljil iskati drugie puti. Na etot raz on obratil vnimanie na politicheskih deyateley y osnovateley gosudarstv XX y XXI veka, tak kak pry osnovaniy gosudarstva on rassmotrel biografiy mnogih gosudarstv, uchityvaya iyh pobedy y promahi. Sredy etih gosudarstv byla Respublika Tursiya y eyo osnovateli Gazy Mustafa Kemali Ataturk, Soediynyonnye Shtaty Ameriky y preziydent Franklin Ruzvelit, otes reform Kitaya Den Sia Piyn, preziydent Malayziy Mohatir Muhammed, Preziydent Fransiy Sharli de Goli, osnovateli Singapura Ly Kuan Ev y mnogie drugie osnovately y politicheskie liydery. [Yüzyıllar Kavşağında, (2012),s.233-240].
Naibolee prodvinutoy programmoy respubliky Kazahstan stala Strategiya Kazahstan - 2030, vydvinutaya v 1997 godu. Eta programma ne smotrya ny na chto, prodoljaet svoyo deystviye. Potomu chto iydealy stran tochno tak je, kak y iydealy ludey doljny byti jivy, samouverenny, posledovateliny, chto y priyvedyot bez somneniya k uspehu. Sozdavaya gosudarstvennui strukturu , rynochnui ekonomiku bylo vozrojdeno nasionalinoe samoznaniye.
Nesmotrya na mirovoy krizis v 2008-2009 g.g. Kazahstan proshel vajnoe ispytanie y vyjiyl, ostavshisi kazahamy y sohranil sebya, ne povrediv svoi nasionalinui prinadlejnosti. Proizoshedshie prosessy pereklikaitsya s sitatoy osnovatelya Respubliky Tursiy Mustafy Kemalya Ataturka: «My prodelaly ogromnye dela za korotkoe vremya». Ya hotel by podelitisya s vamy sennymy svedeniyamy iz knigy osnovatelya etogo gosudarstva, chto dviyjenie modernizasiy proishodit v Kazahstane pod rukovodstvom Nursultana Nazarbaeva. Hochu podelitisya neskolikimy strokami, napisannymy Nursultanom Nazarbaevym o prosesse modernizasii. «My opredelyaem nashy granisy v ramkah mejdunarodnogo prava. My sozdaly edinoe ekonomicheskoe prostranstvo dlya nashey strany. Proizvodstvennye otnosheniya v strane vossozdaly y usilili. Sdelaly konstitusionnye y politicheskie reformy, kotorye voydut v istorii y sozdaly sovremennuy sistemu gosudarstvennogo upravleniya».
Mestom novoy stolisy Respubliky Kazahstan stala Astana y ne teryaya vremeni, stalo vozvoditisya ee stroiytelistvo y priymerom poslujil «general tureskoy armiy Mustafa Kemali Ataturk, on perenes stolisu iz Stambula v Ankaru, stavshui sentrom nasionalino-osvobodiytelinogo dviyjeniya y novogo tureskogo gosudarstva». (N.Nazarbaev, V serdse Evraziy , Almaty 2005, novoe izdatelistvo Ankara 2012, s.65,75)
5. Jeltoksan y Proishodivshie Sobytiya
Posle raspada Sovetskogo Soiza samye pervye y gorikie sobytiya proizoshly v Jeltoksane. V 1986 godu v dekabre mesyase v Turkskih gosudarstvah, v Vostochnoy Evrope y v Pribaltiyke proizoshly sobytiya, kotorye neotvratimo povliyaly na raspad Sovetskogo Soyza.
Posle naznacheniya Mihaila Sergeevicha Gorbachyova na rukovodyashiy post Sovetskogo Soyza byl prinyat ukaz o glasnosty y perestroyke, t.e ob otkrytosty pravleniya y rekonstruksii. Etot prosess povliyal na «IYdeologicheskiy upadok» Sovetskogo Soyza y nachalo razvitiya «iydeologiy narodov». Posle etih prosessov nachalosi naznachenie pravyashey verhushki. 15 dekabrya 1986 goda v politburo SK Kommunisticheskoy Partiy proshlo plenarnoe zasedaniye, kotoroe prodlilosi 18 minut, na kotorom bylo prinyato reshenie izbrati na upravlenie Sovetskoy Sosialisticheskoy Kazahskoy Respublikoy vmesto Dinmuhammeda Kunaeva, pervogo sekretarya SK Kommunisticheskoy Partiy Uliyanovskoy oblasti, russkogo po nasionalinosti, G.V.Kolbina. Etot vybor otrisatelino povliyal na molodyoji y narod, potomu chto rukovodiyteli russkogo proishojdeniya, ne znaishiy kulituru y obychay kazahskogo naroda byl vybran na pravyashiy post Kazahstana. Molodyoji, sobravshisi pered zdaniyem Sentralinogo Komiyteta raskryla plakaty, na kotoryh bylo napisano «Kazaham kazahskiy upravlyayshiy!», potom ony nachaly idty po ulisam Almaty. Nursultan Abiyshevich Nazarbaev byl v pervyh ryadah pered plakatamy «Kazahstanom doljny praviti Kazahiy». O sobytiyah v Jeltoksane uvajaemyy preziydent govorit tak: «U kajdogo cheloveka esti moment, kogda on doljen sdelati vajnyy vybor. V etot moment vy doljny sdelati svoy bez kakogo-libo vliyaniya vybor. Vmeste s temy ludimi, kotorye nachaly idty po ulisam Jeltoksana, ya toje sdelal svoy vybor. Sobravshiyesya byly pravy. Ya srazu vzyal svoyo mesto v pervyh ryadah y nachal idty vmeste s nimiy.
My shly po ulisam Almaty try chasa. Posle togo, kak my sdelaly krug po gorodu, my vernulisi na glavnui ploshadi. Shagaishie s namy sostoyaly iz studentov, intelliygensiy y rabochiyh. Na sledushiy deni my povtorily nashu zabastovku. 18 dekabrya nashu zabastovku razognaliy». (Husein Erdem,”Aladağların Oğlu Nursultan Nazarbayev”,mirovoy liyder Nursultan Nazarbaev - Siyaishaya Zvezda Evraziy preziydent Respubliky Kazahstan Posolistvo Kazahstana v Ankare 2013,s.280).
17 dekabrya v 7 chasov utra sobralosi desyati tysyach chelovek s vozglasamy «kajdomu narodu svoy liyder, Kolbin uezjay v Rossii, Kazahstan Kazahov». Moskva ponyala eto vyrajenie kak nasionalizm kazahov y vrajdebnoe otnoshenie k russkim i, chtoby podaviti zabastovku, otpravila v Almaty so vseh blijayshiyh y dalinih mest miliyseyskie otryady. Verhushka Moskvy takje priyehala v Almaty. K etomu vremeny uvelichilosi chislo zabastovshikov. Na sleduishiy deni, 18 dekabrya, protestuyshiy narod prodoljil zabastovku na ploshady Brejneva igramy y plyaskami. Zimniy mesyas dekabri, v vechernee vremya, a tochnee v 18:15, na narod spustily holodnuy vodu y milisii s natrenirovannymy sobakami, s ispolizovaniyem orujiya y dubinok, eto prodoljalosi do 21:30. Na ploshady Brejneva belyy sneg stal krasnym ot krovy kazahskoy molodyoji. Sredy protestuyshih bylo mnogo ranenyh y umershiyh, nekotoraya molodyoji spryatalasi v pereulkah y poetomu nachalisi jestokie izbiyeniya y pytky v obshejitiyah y zakoulkah do utra. Tyajeloranenyh y umershih vyvozily za predely goroda y zakapyvaly kuchamy v ovragah. Pogibshih na ploshady Brejneva vo imya rodiny, vo imya strany jenshin y mujchiyn, staryh y molodyh my nazyvaem Patriotamy Jeltoksana.
Patrioty Jeltoksana otdaly svoy jizni vo imya Rodiny, vo imya strany, ony yavlyaytsya duhovnymy vlastelinamy strany, drugimy slovami, poka zemlya sushestvuet ony budut duhovnymy hraniytelyamy svoey strany. Y pusti zemlya im budet puhom y pusti ih mesto budet v rai.
V eto je vremya pervyy sekretari Respubliky Kazahstan G. Kolbiyn, posle proisshedshih sobytiy podgotovil otchyot o tom, chto yakoby gruppa huliganstvuishih piyaniys, narkomanov portyat obstanovku v strane. Uznav o proizoshedshih sobytiyah v Almaty, ludy v desyaty bolishih gorodah toje vyshly na zabastovki; chtoby razognati zabastovshikov milisiya y voennye sily ispolizovaly izvestnye metody. Nachavshiyesya sobytiya rasprostranilisi y na drugie respubliky y nikakie mery ne smogly razognati zabastovshikov.
Nursultan Nazarbaev posle etih sobytiy v svoey kniyge napisal tak, «V etot period v Sovet Ministrov Kazahstana bylo vybrano 3 ministra kazahskoy nasionalinosti. Posle sobraniya deputatov v 1989 godu G.V.Kolbin byl vybran na doljnosti predsedatelya komiyteta po nasionalinoy bezopasnosti. Y poetomu post glavy Kommunisticheskoy partiy Kazahstana ostalsya pust. Proisshedshie zdesi sobytiya daly nam urok, daly nam opyt. Na etot raz ony sprosily mnenie u deputatov Kazahstana. Y daje sprosily mneniya u prohojih na uliyse. Y posle etogo vybory v kompartii Kazahstana v pervyy raz posle zakrytogo vida staly provoditisya v otkrytom viyde. Takim obrazom menya v 1989 godu v iine mesyase vybraly na post pervogo sekretarya Kommunisticheskoy Partiy Kazahstana (Husein Erdem,(2013),s.280].
6. Zaklucheniye
Proizvedeniya nauki, filosofiiy, iskusstva Rannego y srednego perioda obshey turkskoy kulitury, schitaishihsya zolotoy epohoy, doljny byti s pomoshiu uchenyh y politicheskih deyateley privlecheny v segodnyashniy deni. Gosudarstva turkskogo mira doljny otkryvati akademii, instituty y uniyversiytety y delati dlya etogo nujnye shagi, potomu chto v nashem obshem miyre, k sojalenii, ne delaitsya nujnye shagy k osushestvlenii vozrojdeniya, y vmesto modernizasiy naprotiv proishodit prosto osovremenivaniye.
Chleny segodnyashnego turkskogo islamskogo mira ne delait shagov k razvitii y poetomu otstayt ot razvitogo mira. Gosudarstva turkskogo mira, chtoby idty v nogu s epohoy v XXI veke y peredati sleduyshim pokoleniyam svoy sennosty doljny razvivatisya.
Gosudarstva, kotorye ne moderniziruitsya, stanovyatsya podrajatelyamy drugih narodov y idut po ih puty modernizasiy y ne bolee togo. Poetomu gosudarstva turkskih narodov doljny priyvestiy obshuiy kulituru v ispolizuemyy viyd, kotoryy v XXI veke, budet vostrebovan v obshestve, ispolizovati dlya etogo nauku y tehnologii.
V XXI veke razvitie stran, kotorye yavlyaitsya predstaviytelyamiy turkskogo mira, napryamui zavisit ot modernizasiy svoih kuliturnyh sennostey, chtoby peredati ih budushemu pokolenii. Razvitie turkov v rannie y srednie veka projilo zolotoy vek iy poslednie 300 let perejivaet zastoy y upadok.Nachavshiysya proses modernizasiy turkskogo renessansa v XX veke pod rukovodstvom Gazy Mustafa Kemalya Ataturka, k sojalenii, byl ostanovlen v poslednee vremya v sovremennosti. Osnovateli Respubliky Kazahstan Nursultan Nazarbaev , vzyav za osnovu obshuy turkskuu istorii srednego perioda v XXI veke, nachal prosess modernizasii. Nachav puti modernizasii, eta blagaya strana stanet priymerom dlya drugih turkskih gosudarstv iy sentrom vnimaniya, stanet razvitym sentrom kak pry hakanstve Otiygena v Velikom Turkestane.
Preziydent Kazahstana Nursultan Nazarbaev zapustil proekt Balapan po doshkolinomu obrazovanii, v 1993 godu voshel v jizni proekt Bolashak, po etomu proektu odarennaya kazahskaya molodeji poluchaet vozmojnosti uchitisya v samyh luchshih uniyversiytetah y poluchati horoshie znaniya. Respublika Kazahstan nachala osushestvlyati plany proekta «Strategiya Kazahstan-2030», zapushennoy v 1997 godu y dostigla svoey sely v pervye 15 let, zanyav mesto sredy pervyh 50 stran mira. Novye sely byly opredeleny uvajaemym preziydentom v proekte Strategiya 2050.
Strategiya Kazahstan 2050 eto proekt prodoljeniya predydushego proekta. Etot novyy proekt vkluchaet v sebya voprosy: «kto my? kuda my iydyom? y gde my hotim byti v 2050 godu ? » , pokazyvaet novomu pokolenii glavnui seli . V zaklucheniy hochu skazati, chto sredy stran Sredney Aziiy Kazahstan yavlyaetsya siyaishey zvezdoy y etim ony obyazany uvajaemomu preziydentu Kazahstana Nursultanu Nazarbaevu y ego proektam y selyam, nashy molitvy y jelaniya, chtoby u osnovatelya etogo gosudarstva byla dolgaya jizni y vezenie v jizniy.
Prof.Dr.Abdulkadir YuVALY
(Kayseri/TÜRKİYE)
Dekabriskoe vosstanie 1986 goda -
sledstvie oshibok y protivorechiy v nasionalinoy politiyke sentra
V dialekticheskoy logiyke vsestoronne priymenyaiytsya logicheskie prinsipy dialektiki, takie ee uniyversalinye kategorii, kak razvitiye, protivorechiye, sushnosti, konkretnosti y t.p. V sisteme etih kategorialinyh opredeleniy vajnoe mesto zanimaet kategoriya «usloviye», kotoruiy eshe Gegeli traktoval kak sovokupnosti mnogih obstoyatelistv. Poznati predmet s metodologicheskih pozisiy etogo logicheskogo prinsipa oznachaet raskryti sovokupnosti faktorov, obstoyatelistv, kotorye v ih svoeobraznom sochetaniy obiyasnyait vozniknovenie y sushestvovanie dannogo sosialinogo yavleniya.
Izuchenie negativnyh prosessov, proishodivshih v Kazahstane v oblasty nasionalinyh otnosheniy v 70-80-e gody proshlogo stoletiya, predpolagaet posledovatelinoe priymenenie dialekticheskogo metoda analiza sosialinyh yavleniy, soglasno kotoromu neobhodimo rassmatrivati vsu sovokupnosti obstoyatelistv, sposobstvovavshih v ih svoeobraznom sochetaniy nakoplenii otrisatelinyh tendensiy kak v mejnasionalinyh, tak y vo vnutrinasionalinyh otnosheniyah.
Pry analiyze prichin dekabriskogo vosstaniya, proizoshedshego v Kazahstane v 1986 godu, rukovodstvo soiznogo sentra pytalosi svesty ih k faktu snyatiya Kunaeva D.A. s posta I sekretarya Kompartiy Kazahstana y proyavleniyam kazahskogo nasionalizma. V deystviytelinosty je prichinoy reshiytelinogo vystupleniya kazahskoy molodejy yavilasi sovokupnosti faktorov, mnojestvo negativnyh prichiyn, serieznyh oshibok v oblasty nasionalinoy politiki, provodimoy sentrom.
Prejde vsego, otrisatelinye momenty v nasionalinyh otnosheniyah byly svyazany s obshim spadom ekonomiky respubliki, poterey dinamizma ee razvitiya, chto negativno otrazilosi na sosialinom bytii, urovne jizny narodov, projivaishih v Kazahstane. V 80-e gody v respubliyke sushestvenno snizilsya nasionalinyy dohod, ona ne vypolnyala plan po mnogim vajneyshim ekonomicheskim pokazatelyam, upala proizvodiytelinosti truda, chto, nesomnenno, otobrazilosi na urovne dohodov, blagosostoyanii, prodovolistvennoy obespechennosty ludey.
Otrisatelino skazalisi na nastroeniy ludey y drugie faktory, takje sposobstvovavshie potere dinamichnosty ekonomicheskogo razvitiya Kazahstana. Rechi iydet ob ekologicheskoy probleme: v ryade regionov respubliky (Djambuliskoy, Mangyshlakskoy, Kyzylordinskoy, Djezkazganskoy, Karagandinskoy, Vostochno-Kazahstanskoy oblastyah y dr.) dobycha y pervichnaya pererabotka syriya proizvodilisi s serieznymy narusheniyamy tehniko-tehnologicheskih trebovaniy, chto priyvelo k rezkomu rostu urovnya zabolevaemosty mestnogo naseleniya.
V etoy svyazy nelizya ne upomyanuti y o problemah Arala y Balhasha, gde iyz-za voluntaristskoy politiky sentra v hozyaystvennoy sfere pry jizny odnogo pokoleniya proizoshla fakticheskaya poterya Araliskogo morya, povyshennoe osolonenie vod Balhasha, opustynivanie priylejashih zemeli, povlekshih za soboy katastroficheskie ekologicheskie posledstviya dlya vsey yugo-vostochnoy zony respublikiy.
Tyajeloe, tochnee skazati, kriticheskoe polojenie Araliskogo morya ne toliko otrisatelino skazalosi na usloviyah jizny seliskih trujenikov, neposredstvenno svyazannyh s morem, no y povleklo za soboy serieznye nravstvennye izderjki. Delo v tom, chto dlya kazahskogo naroda Araliskoe more predstavlyaet soboy ne prostoe yavlenie prirody, no iymeet duhovnoe, nravstvennoe znacheniye, ibo s nim svyazany istoriya naroda, ego tysyacheletnee bytiye, nasionalinaya pamyati. Potomu tragedii Arala narod vosprinyal kak sobstvennui boli.
Bolishoy ekologicheskoy y nravstvennoy tragediey dlya kazahskogo naroda bylo takje provedenie nazemnyh, a zatem podzemnyh atomnyh ispytaniy na Semipalatinskom ispytatelinom poligone. Yadernye ispytaniya katastrofichesky povliyaly na zdorovie naseleniya Semipalatinskoy, Karagandinskoy, Pavlodarskoy oblastey. Mestnye jiytely poluchaly vysokie dozy radiasii, zabolevaly luchevoy bolezniu, chto ugrojalo jizny naroda. Bolee togo, okrestnosty Semipalatinska, drevnyaya zemlya Priirtyshiya, na kotoroy raspolagalsya poligon, nosila dlya kazahskogo naroda sakralinoe znachenie kak sitadeli kulitury, rodina ego velikih akynov, biyev y batyrov.
Odnobokoe razvitie ekonomiky (v osnovnom dobyvayshih otrasley pry serieznom otstavaniy obrabatyvayshey promyshlennostiy), nevnimanie k formirovanii industrialinogo rabochego klassa iz sostava korennogo naseleniya, slaboe razvitie sosiokuliturnoy infrastruktury y nedopustimo nizkiy uroveni zdravoohraneniya – vse ety faktory, vmeste vzyatye, takje sposobstvovaly nakoplenii obshego nedovolistva vnutry korennogo naseleniya respublikiy.
Polojenie usugublyalosi rostom proizvola y bezzakonnosti, vo mnogih proizvodstvennyh kollektivah respubliky prosvetaly beshozyaystvennosti, krugovaya poruka, gruppovshina. Pochty povsemestno narushalsya prinsip sosialinoy spravedlivosti, na rukovodyashie posty zachastui vydvigalisi kadry po rodstvennym y regionalinym priznakam.
Krupnye oshibky byly dopusheny v iydeologicheskoy sfere: dopuskalisi perekosy, iskajeniya v traktovke istoriy kazahskogo naroda, velikih istoricheskih sobytiy, odnostoronniy podhod v otnosheniy k ego nasionalinoy kuliture. Mnogie nasionalino-osvobodiytelinye vystupleniya kazahov obiyavlyalisi reaksionnymi. Byla repressirovana pochty vsya istoriya kazahskoy nasionalinoy kulitury: mnojestvo zamechatelinyh kazahskih eposov, poem, legend, igr zapreshalisi, obiyavlyalisi feodalino-bayskimy perejitkamiy.
Za gody sovetskoy vlasty podverglisi repressiyam mnogie vydaishiyesya deyately kazahskoy kulitury. Obiyavlyalisi reaksionnymi, nejelatelinymy velikie akyny y poety - Shortanbay, Dulat, Murat, byly rasstrelyany luchshie predstaviytely kazahskoy intelliygensiy - Alihan Bukeyhanov, Ahmet Baytursynov, Myrjakyp Dulatov, Magjan Jumabaev, Shakarim Kudayberdiyev, Saken Seyfulliyn, Jusupbek Aymauytov, Beymbet Maylin y mnogie drugiye.
Podobnymy deystviyamy byl nanesen ogromnyy uron kuliture kazahskogo naroda, v tyajeleyshem sostoyaniy nahodilsya kazahskiy yazyk, ego funksionalinaya sfera nepreryvno sujalasi, zakryvalisi shkoly, v kotoryh prepodavanie velosi na kazahskom yazyke. V ryade oblastey gazety, pechatavshiyesya na kazahskom yazyke, byly prostym perevodom analogichnyh gazet na russkom yazyke.
Bolee togo, v respubliyke sozdavalisi usloviya, kogda sam korennoy etnos Kazahstana - kazahskiy narod stal v svoey respubliyke menishinstvom.
Suda je sleduet otnesty nedorabotky iydeologicheskogo plana. V oblasty iydeologiy aksenty delalisi toliko na uspehah respubliki, a problemy, protivorechiya y trudnosty zamalchivalisi ily poprostu ignorirovalisi.
V rezulitate vseh etih negativnyh prosessov v Kazahstane slojilasi trevojnaya situasiya, nujdavshayasya v serieznom izucheniy y izmenenii. Odnako rukovodiytely respubliki, partiyno-sovetskie organy ne reagirovaly na ety negativnye yavleniya v jizny naroda, v opredelennoy mere ony samy sozdavaly y usilivaly skladyvayshuysya napryajennuy obstanovku. Sozdavalasi paradoksalinaya situasiya: chem bolishe v respubliyke narastaly otrisatelinye prosessy, tem bolishe s vysokih tribun govorily o neveroyatnyh uspehah Kazahstana v oblasty ekonomiki, zdravoohraneniya y kulitury. V rezulitate v respubliyke vozniklo realinoe protivorechie mejdu ofisialinoy propagandoy y obektivnym polojeniyem del.
Negativnoe vliyanie na mejnasionalinye y vnutrinasionalinye otnosheniya takje okazalo vdrug zayavivshee o sebe, harakternoe dlya tradisionnogo kazahskogo uklada rodoplemennoe deleniye. Pry etom podobnye srednevekovye nastroeniya staly vozrojdatisya vo vremya obektivno proishodivshego sosialino-ekonomicheskogo y kuliturnogo progressa kazahskogo naroda, aktivno razvivavshegosya prosessa stanovleniya ego samosoznaniya. Razvitie samosoznaniya kazahskoy nasiy yavlyalosi, bezuslovno, progressivnym yavleniyem, ono sposobstvovalo dalineyshey konsolidasii, duhovnomu ediynenii naroda, formirovanii u nego chuvstva nasionalinoy gordosti. Odnako, v etoy svyazy voznikaet obosnovannyy vopros: chto yavilosi prichinoy ojivleniya rodoplemennyh nastroeniy v respubliyke?
Kogda vopros stavitsya v podobnoy forme, na pervyy vzglyad, kajetsya estestvennoy ssylka na istorii. V silu svoey pozdney nasionalinoy konsolidasiy kazahy eshe v nachale HH veka pomnily o svoih rodah, juzah, prodoljaly rasselyatisya po rodovym priznakam. Sleduet otmetiti, chto sohranenie rodoplemennoy struktury vsegda igralo reaksionnui roli v istoriy kazahskogo naroda, ono meshalo nasionalinomu ediynenii, formirovanii nasionalinogo samosoznaniya y psihologii. Rodoplemennoe delenie prepyatstvovalo obediynenii sil kazahskogo naroda, slujilo osnovaniyem dlya vsevozmojnyh proyavleniy separatizma y predatelistva v politicheskoy jizniy.
Odnako v zastoynoe vremya v respubliyke sluchilosi nechto neveroyatnoe. Otstalaya, otmiravshaya forma rodoplemennogo deleniya, vdrug stala ojivlyatisya, stremiytelino nabirati sily, nachala pronikati v umy ne toliko neprosveshennyh starikov, kak eto bylo v proshlom, no porajati svoim vredonosnym virusom obrazovannyh ludey, kadrovyy korpus respubliki, ego peredovoy eshelon. Rodoplemennoy iydeologiey staly zarajatisya partiynye y sovetskie rabotniki, uchenye y pisateli, rektory y diyrektora nauchno-obrazovatelinyh uchrejdeniy y t.p.
Analiz pokazyvaet, chto dannoe negativnoe yavlenie nedostatochno obiyasnyati prostoy ssylkoy na istorii, v takom sluchae trudno ponyati, pochemu rodoplemennaya iydeologiya praktichesky ischezla v 40-50-e gody proshlogo stoletiya, hotya sosialinoe y kuliturnoe razvitie kazahov v te gody bylo znachiytelino niyje, chem v 70-80-e gody, voshedshie v istorii byvshego SSSR kak zastoynoe vremya. Sledovatelino, prichinu vnovi usilivshihsya rodoplemennyh nastroeniy, deleniya kazahskoy nasiy na juzy neobhodimo viydeti ne v obshem otstavaniy razvitiya naroda, a v serieznyh iydeologicheskih promahah, iymevshih mesto v respublikanskoy iydeologicheskoy politiyke. S konsa 60-h godov v Kazahstane staly nabirati silu takie negativnye tendensiy y deformasii, kak proteksionizm, sosialino-nravstvennoe pererojdenie nekotoroy chasty rukovodyashih kadrov, chto priyvelo k reanimirovanii rodoplemennyh nastroeniy v respubliyke.
Vse nachalosi s pererojdeniya y proteksionizma. Rodoplemennoy podhod yavilsya toy udobnoy formoy, posredstvom kotoroy mogly obedinyatisya vsyakogo roda vzyatochniky y proteksionisty. Istoricheskiy opyt sviydetelistvuet: kogda ludy vstupayt na prestupnyy puti, im neobhodimy, kak pravilo, svoy ludi, svoy krug, spayannoe obediyneniye, bez kotorogo nevozmojno prodoljiytelinoe vremya sovershati antigosudarstvennui deyatelinosti. Formy podobnyh obediyneniy v raznyh regionah y respublikah mogut byti razlichnymi, vne somneniya odno: esly voznikaet prestupnaya gruppa, to ona obyazatelino naydet svoy sposob y formu obediyneniya.
V Kazahstane vzyatochniky y proteksionisty vozrodily rodoplemennuy konsepsii, soznatelino staralisi pooshryati delenie ludey na rody y juzy. Podcherknem eshe raz – dlya nih eta forma otnosheniy deystviytelino byla vygodnoy y udobnoy. Delo v tom, chto dlya kazahov harakterna tradisionnaya osobennosti: ony iymeiyt shirokui informasii drug o druge. V etih usloviyah obychnaya y neposredstvennaya forma vzyatky y proteksii, iymevshaya mesto v sentralinoy chasty strany, byla riskovanna, potomu respublikanskie proteksionisty dlya svoego lichnogo obogasheniya vospolizovalisi takoy spesificheskoy formoy, kak rodoplemennaya struktura. Pod patriarhalinoy lichinoy udobno skryvalosi istinnoe soderjanie ih prestupnoy deyatelinosti, korystnye seli. V samom dele, esly by ludey prodvigaly po slujbe lishi za denigi, to kriminalinaya sushnosti proteksionistskoy deyatelinosty byla by otchetlivoy y neprikrytoy, kogda je kadry podbiralisi za te je denigi, no po rodoplemennym priznakam, prestupnaya sushnosti dela vualirovalasi, proteksionist figuriroval ne prosto kak vzyatochniyk, a kak «patriot» opredelennogo regiona, juza, plemeniy.
No o kakom patriotizme mogla voobshe idty rechi, kogda ety pererojdensy selenapravlenno y delovito presledovaly svoy sobstvennye korystnye sely v usherb interesam bolishinstva? Im ne bylo nikakogo dela do shirokogo kruga naseleniya, ih interesovaly toliko ludi, sposobnye otplatiti za «dobro». Esly by ony byly deystviytelinymy patriotamy svoego regiona, to prejde vsego dumaly by o teh, kto nahodilsya v trudnyh sosialinyh, kuliturnyh y bytovyh usloviyah, togda kak proteksionisty y vzyatochniky zabotilisi y peklisi lishi o «svoiyh» ludyah, dlya niyh, kak y dlya sebya, ony sozdavaly osobye usloviya.
Takoe povedenie opredelennoy chasty doljnostnyh lis porodilo v respubliyke tyajeluiy atmosferu nedoveriya, razocharovaniya, sposobstvovalo rezkomu obostrenii vnutrinasionalinyh y mejnasionalinyh otnosheniy. Proteksionisty y vzyatochniky otkryto narushaly prinsip podbora kadrov, popiraly nravstvennye zakony obshestva, razdavaly sosialinye blaga y doljnosty «svoiym» ludyam, rukovodstvuyasi klanovym prinsipom.
Deystviytelino, koe-kto v otdelinyh regionah prosvetal, dobivalsya nezaslujennyh blag, nagrad y doljnostey, odnako vse eto ne iymelo nikakogo otnosheniya k prostym trujenikam, chestnym grajdanam, kakih byly sotny tysyach. Oniy-to kak raz bolishe vsego stradaly ot pererojdensev, kotorye, vydavaya sebya za patriotov kraya, tvorily svoy chernye dela, razlagaly okrujayshih ludey. Podobnye «patrioty» ne toliko bessovestno lezly v karman gosudarstva, no zanimalisi vymogatelistvom, obkradyvaly y obmanyvaly prostyh y chestnyh ludey.
Otrisatelino skazalisi na mejnasionalinyh y vnutrinasionalinyh otnosheniyah y otdelinye fakty narusheniya sosialinoy spravedlivosti. Pravda, samo ponyatie sosialinoy spravedlivosty v mejnasionalinyh otnosheniyah sleduet rassmatrivati konkretno, a ne abstraktno, ny v koey mere ne uvlekayasi lubogo roda prosentami, kolichestvennymy opredeleniyamiy.
Sosialinye yavleniya, fakty neobhodimo rassmatrivati toliko v ih selostnosti. Soglasno trebovanii selostnogo podhoda, v issledovaniy negativnyh prosessov y izderjek v mejnasionalinyh otnosheniyah ne sleduet ogranichivatisya lishi sferoy prosvesheniya (kolichestvo studentov, professorov, rektorov y diyrektorov institutov y t.p.), neobhodimo issledovati vsu sovokupnosti sosialinyh, ekonomicheskiyh, bytovyh y kuliturnyh blag, kotorymy realino polizovalisi predstaviytely raznyh narodov, naselyavshih respubliku. Inymy slovami, pry izucheniy realinogo sostoyaniya del v mejnasionalinyh otnosheniyah sleduet obrashati vnimanie y na takie vajneyshie sosialinye faktory, kak sosialinaya struktura, nasionalinyy sostav rukovodiyteley proizvodstva, injenerno-tehnicheskogo personala, struktura naseleniya bolishih gorodov, predstaviytelistvo v nauke, v vysshem y srednespesialinom obrazovanii, sostoyanie zdoroviya naseleniya, detskaya smertnosti, obespechennosti jiliem, razmer pensiy, posobiy po vremennoy netrudosposobnosti, ligoty iz obshesoiznyh fondov potrebleniya y t.p. Obektivnui kartinu sosialino-kuliturnogo polojeniya togo ily inogo naroda v strane mojno poluchiti lishi na osnove analiza problemy sosialinoy spravedlivosty s tochky zreniya vysheperechislennyh trebovaniy.
Odnako v zastoynoe vremya rukovodiyteley partiy y respubliky ne interesovalo realinoe sostoyanie del v sfere mejnasionalinyh otnosheniy, ony byly zanyaty glavnym obrazom priukrashivaniyem deystviytelinosti, sozdaniyem vidimosty blagopoluchiya, voshvaleniyem mnimyh uspehov. V ih dokladah y vystupleniyah s vysokih tribun govorilosi o kosmicheskom vzlete kazahskogo naroda, vnushalasi mysli o tom, chto v svoem sosialinom y kuliturnom razvitiy kazahskiy narod operejaet ne toliko razvitye kapitalisticheskie strany (Velikobritaniya, Fransiya, FRG), no takje bolee vysokimy tempamy razvivaetsya vnutry strany. Pry etom v hvalebnyh propagandistskih rechah zamalchivalisi serieznye problemy, sushestvovavshie v oblasty ekonomiki, ekologii, sosialinoy sfere y iydeologiiy.
V rezulitate sarivshey v Sovetskom Kazahstane atmosfery blagodushiya y samovoshvaleniya kazahskiy narod, kak y drugie narody respubliki, stal otstavati v sosialinom y kuliturnom razvitiy po sravnenii s narodamy drugih soiznyh respubliyk. V Kazahstane iz ruk von ploho obstoyalo delo s podgotovkoy nasionalinogo industrialinogo rabochego klassa - v promyshlennosty respubliky dolya korennoy nasionalinosty sostavlyala 18-20 %. Po sravnenii s 1934 godom prosent kazahov, zanyatyh v sfere promyshlennosti, snizilsya pochty v 3 raza. Kazahy znachiytelino otstavaly y ot srednego obshesoyznogo pokazatelya po ih predstaviytelistvu v srede nauchnoy, proizvodstvennoy y tvorcheskoy intelliygensii. Krayne malo kazahskoy molodeji, v sravneniy so srednim obshesoiznym pokazatelem, obuchalosi v uniyversiytetah, tehnicheskih y medisinskih VUZah, molodeji korennoy nasionalinosty konsentrirovalasi v osnovnom na pedagogicheskiyh, seliskohozyaystvennyh, veterinarnyh spesialinostyah.
Kazahstan sushestvenno otstaval ot drugih respublik y po urovnu potrebleniya sosialinyh blag. Esli, k priymeru, v Estoniy na odnogo cheloveka v nachale 1987 goda prihodilosi 17,8 kvadratnogo metra jiliya, v Latviy – 16,9, v Gruziy – 15,9, to v Kazahstane – 12,6, chto bylo na 1,7 m2 niyje srednego obshesoiyznogo pokazatelya.
Kazahstan, naschityvavshiy bolishoy prosent rabotnikov nizkoy kvalifikasii, otstaval takje y po razmeram pensiy, posobiy po vremennoy netrudosposobnosti, po beremennosty y rodam. Po dannym Goskomstata SSSR, v nachale dvenadsatoy pyatiyletky vyplaty y ligoty iz obshesoiznyh fondov potrebleniya na dushu naseleniya v sentralinyh rayonah RSFSR, v Pribaltiyke prevyshaly srednesoyznyy uroveni na 20-30 %, togda kak v Kazahstane, osobenno v yujnyh y zapadnyh oblastyah, ony byly na 30-40 % niyje.
Kazahstan obiyavlyalsya laboratoriey drujby narodov, v to vremya kak kazahskiy narod vse bolishe y bolishe teryal svoy pozisiy kak po urovnu ekonomicheskoy jizni, tak y v razvitiy kulitury, obrazovaniya, zdravoohraneniya y t.d.
Takim obrazom, v serediyne 80-h godov v Kazahstane sformirovalasi nezdorovaya obstanovka, porojdennaya obshey atmosferoy zastoynogo vremeni. Drugimy slovami, slojilasi sovokupnosti obstoyatelistv y negativnyh faktorov, sposobnyh vyzvati lubye otrisatelinye yavleniya, nejelatelinye prosessy, kotorye y staly realinoy prichinoy reshiytelinogo vystupleniya kazahskoy molodejiy.
Za vremya zastoynyh let v Kazahskoy respubliyke nakopilosi ogromnoe kolichestvo problem y protivorechiy, ojidavshih svoego nemedlennogo razresheniya. Odnako rukovodstvo gosudarstva y respubliky ne predprinimalo nikakih serieznyh mer dlya resheniya ekstrennyh problem y protivorechiy, vmesto etogo ono prodoljalo propagandu mnimyh uspehov Kazahstana v ekonomiyke, politiyke, kuliture. Kriticheskoe kolichestvo negativnyh faktorov v ih vzaimosvyazy y selostnosty pokazalo nevozmojnosti dalineyshego prodoljeniya podobnoy politikiy.
Proizoshedshee v dekabre 1986 goda vozmushenie kazahskoy molodejy yavilosi pervym y reshiytelinym protestom protiv oshibochnoy politiki, provodimoy sentrom y rukovodyashimy organamy respublikiy.
Dekabriskoe vosstanie v Alma-Ate okazalo deystvennoe vliyanie na umonastroenie narodov drugih respubliyk, povleklo za soboy protestnye vystupleniya v Pribaltiyke, Gruziy y drugih soiznyh respublikah, yavivshihsya otrajeniyem korennyh porokov y nesostoyatelinosty nasionalinoy politiky KPSS.
Akademik NAN RK Abdilidin J.M.
Abai.kz