Kýnәni moyyngha alu - qiyn da auyr sharua, ol tek aqjýrekter men erjýrekterding ghana qolynan keledi. Ondaghan jyldar boyy adaldyqtyng simvolynday kóringen bolisheviktik úiymnyng boyynan onday erlik tabylmady. Ol 30-shy jyldarghy jappay jazyqsyz jazalaulary ýshin halyqtan keshirim sýraugha da jaramady. Esesine, bolishevizmning jәdigeylik qasiyetining ómirshendigi sonday, bizdegi irili-úsaqty kósemder qayta qúru jyldary betteri býlk etpey: «Býgingi partiya keshegi búrmalaulargha jauap bermeydi» dep mәlimdedi. Jazalanghan halyqtargha ótem tóleu mәselesi kóterilgende, el auzyna karaghan biyleushi olardy jazalaghan ózi emes ekenin aitty.

Tap osynday jolmen, «1986 jylghy jeltoqsan soyqanyn jasaghan totalitarizm» ýshin jauap bermeytinin bizding basshylar da sezdirgen, múny Seksen altydaghy totalitarlyq ahual atqaminerlerining múrtynan kýlip, demokratiyalyq rejim atyna auysyp mingeninen-aq angharghanbyz. Olar ólermendikpen kommunizmge qyzmet etken-di, endi ony jeti atasyna sheyin sybap, bar ynty-shyntymen kapitalizm qúruda. Qay iydeyagha qyzmetshi bolsa da bәribir - delbe ústap jýrse boldy, esebi týgel...

Serkelikke daghdylanghandar ghoy, el iygiligin kýittese meyli deysin, biraq jana jolgha tazaryp baryp týsu jón emes pe? Imany bar jan sóitse kerek edi... Álde olar iri dengeydegi ekijýzdilikti qúday keshire salady dep oilay ma eken?

Kýnәni moyyngha alu - qiyn da auyr sharua, ol tek aqjýrekter men erjýrekterding ghana qolynan keledi. Ondaghan jyldar boyy adaldyqtyng simvolynday kóringen bolisheviktik úiymnyng boyynan onday erlik tabylmady. Ol 30-shy jyldarghy jappay jazyqsyz jazalaulary ýshin halyqtan keshirim sýraugha da jaramady. Esesine, bolishevizmning jәdigeylik qasiyetining ómirshendigi sonday, bizdegi irili-úsaqty kósemder qayta qúru jyldary betteri býlk etpey: «Býgingi partiya keshegi búrmalaulargha jauap bermeydi» dep mәlimdedi. Jazalanghan halyqtargha ótem tóleu mәselesi kóterilgende, el auzyna karaghan biyleushi olardy jazalaghan ózi emes ekenin aitty.

Tap osynday jolmen, «1986 jylghy jeltoqsan soyqanyn jasaghan totalitarizm» ýshin jauap bermeytinin bizding basshylar da sezdirgen, múny Seksen altydaghy totalitarlyq ahual atqaminerlerining múrtynan kýlip, demokratiyalyq rejim atyna auysyp mingeninen-aq angharghanbyz. Olar ólermendikpen kommunizmge qyzmet etken-di, endi ony jeti atasyna sheyin sybap, bar ynty-shyntymen kapitalizm qúruda. Qay iydeyagha qyzmetshi bolsa da bәribir - delbe ústap jýrse boldy, esebi týgel...

Serkelikke daghdylanghandar ghoy, el iygiligin kýittese meyli deysin, biraq jana jolgha tazaryp baryp týsu jón emes pe? Imany bar jan sóitse kerek edi... Álde olar iri dengeydegi ekijýzdilikti qúday keshire salady dep oilay ma eken?

Memleketgik mashina tetikterin qozghaushylar imandylyq talaptaryna kerenau siyaqgy. Amal ne.

Jeltoqsan shyndyghyn ashudy Konstitusiyalyq Sot qolgha alghanda  tiyisti adamdardyn, tútas toptardyn, әrtýrli últ ókilderining ar-úyatyn oyatugha endi zang jәrdemdeser dep ýmittendik. Konstitusiyalyq Sotta búl mәseleni jan-jaqty qarap, әdil sheshim shygharudyng tarihy manyzy zor bolmaghyna kýdiktenbedik. Sebebi ol birlikke, týsinistikke, tatulyqqa qyzmet etedi dep úqtyq. Qazaqstandy mekendeushilerding ojdan kózin ashugha, eldegi últaralyq qatynastar tamyryn dóp basugha septesedi dep bildik. Sóitip, ortaq mýdde jolynda adal kónilmen qazaq tuy ayasyna toptasu qajettigine ilandyrady degen oida boldyq. Sol oimen, súralghan kórsetindi-týsinigimizdi berdik. Biraq onymyz Konstitusiyalyq Sotta jinaqtalghan, býginde úmytylghan tom-tom qújatgyng birine ainaldy.

Oy qazanyna salyp qorytyp kórmek ýshin, solardyng birin qayta oqiyq: «V Konstitusionnyy sud Respubliky Kazahstan ot sekretarya Pravleniya Soiza pisateley Kazahstana Koyshibaeva Beybuta Orynbekovicha. Mne raziyasneny moy prosessualinye prava y obyazannosti. Ya preduprejden ob otvetstvennosty za pravdivosti svoih poyasneniy.

Na zadannye mne voprosy sudiy Konstitusionnogo Suda Respubliky Kazahstan poyasnyay:

Vse, chto dumal o sobytiyah, skazal po goryachim sledam v svoem vystupleniy na partsobraniy apparata Verhovnogo Soveta KazSSR 25 dekabrya 1986 goda. Svoe ponimanie problemy vlojil v soderjanie besedy, kotorui ya vel s M.Shahanovym y podgotovil dlya gazety «Sosialistik Qazaqstan» v 1989 godu, takje v interviu, dannogo mnou korrespondentu gazety «Aqiqat» v 1990 godu. Vse ony opublikovany v sborniyke «Alma-Ata. Dekabri, 1986. Kniga-hronika   /vtoraya/, vypushennom v 1992 godu («Interviu s glavnym redaktorom jurnala «Densaulyq» Beybutom Koyshibaevym», str. 30-38. «Vystupleniye...», str. 38-43. «Garantiya mira y edinstva», str. 45-53.) Kniga prilagaetsya. Moy vzglyady k sobytiyam y vokrug nego, otrajennye v teh materialah, ne izmenilisi, v nih soderjatsya moy otvety voprosam sudiiy.

S pravoy tochky zreniya - molodeji iymela konstitusionnoe pravo vyity na ulisy /st.48 Konstitusiy KazSSR/. Odnako rabskaya psihologiya, nasajdennaya v soznanie grajdan godami, desyatiyletiyami, ne davala funksioneram vozmojnosty ponyati eto. «Kakaya eto demonstrasiya? My ponimaem, esly pervomayskoe shestvie ily na prazdniyke 9 maya, 7 noyabrya», - setovala, beseduya so mnoy, chlen partkomissiy Sovetskogo rayona g. Almaty, staraya kommunistka. Tak dumaly mnogiye.

Narusheny st.st. 52, 55. Konstitusiya garantirovala neprikosnovennosti lichnosti, predpisyvala v obyazannosti vseh gosudarstvennyh organov, obshestvennyh organizasiy y doljnostnyh lis uvajenie k lichnosty - na dele v te dny ony ne seremonilisi s demonstrantami. Fakty obsheizvestny.

Praktichesky ne sobludalasi dolgie gody st. 34. Zakryvaya kazahskie shkoly, svedya pochty k nulu obshestvenno-politicheskui funksii kazahskogo yazyka - bylo soversheno ogranichenie prav kazahskoyazychnogo naseleniya, ustanovleno preimushestvo russkoyazychnyh grajdan. A v dny sobytiy otkryto presledovalisi ludy po nasionalinym priznakam.

Formalinoy okazalasi st. 4. Gosudarstvennye y obshestvennye organizasii, doljnostnye lisa ne sobludaly Konstitusii. Estestvenno - st. 6. Partiynye organizasii, obyazannye deystvovati v ramkah Konstitusii, vstaly nad ney.

Pustym slovom byla st. 68, podcherkivaishaya suverennosti Kazahskoy respubliki. Vnutrennie dela «suverennogo gosudarstva» v dny sobytiy reshaly voennye chiny y partiynyy emissar iz Moskvy. Vsledstvie chego marionetochnye Verhovnyy Sovet, Sovet Ministrov y pravosudie ne sobludaly svoy konstitusionnye obyazannosti, narusheny st.st. 97, 118, p.4, 115 Osnovnogo Zakona suverennogo gosudarstva - Kazahskoy SSR.

Moe vystuplenie 25 dekabrya 1986 sootvetstvovalo st. 47, odnako ya byl podvergnut presledovanii, (trijdy obsujden na partsobranii, obsujdalsya na partburo apparata Verhovnogo Soveta, partkomissiy y buro Sovetskogo rayonnogo komiyteta partii, na menya bylo nalojeno partvzyskanie - strogiy vygovor s zaneseniyem v uchetnuiy kartochku, ya byl uvolen s raboty, lishi 3 dnya daly prorabotati na novom meste, 1,5 goda byl vynujden siydeti bez raboty), chto zapreshalosi dannoy statiey Konstitusii. Estestvenno, nikto iz presledovateley ne privlekalsya k otvetstvennostiy.

Glavnaya vina za vse bedy, v tom chisle za dekabriskie sobytiya, lejit v partiynoy strukture, uzurpirovavshey vsu myslimui y nemyslimui vlasti v strane. Mnojestvo faktov govoryat o prestupnosty Kommunisticheskoy partiy v Kazahstane. Prestupno osnovnoe kredo partiy - klassovaya iydeologiya, sdelavshaya vragamy sosedey, soslujivsev, sograjdan, daje chlenov odnoy semii, vnesshaya umyshlennyy raskol, rassloeniye, razdroblenie obshestva, narodov, nasiy na vrajdebnye lagerya.

Dekabriskie sobytiya 1986 goda v g.Almaty, sprovosirovanie protivostoyaniya, jestokaya rasprava s mirnymy ludimy - odno iz mnogih prestupleniy etoy politicheskoy organizasiiy.

17 marta 1993   goda.

Búdan, әriyne, kompartiyany jauapqa tartsa mәsele sheshile qalady degen úghym tumasa kerek. Partiyanyng atymen adamdar әreket etti. Partiyanyng әdemi úrandaryn aldamshy etken de, sóz ben isting arasyn jer men kóktey alshaqtatyp jibergen de adamdar. Naqty adamdar. Qoldarynda partiyanyng bar biyligi bolghan, ózderi sonyng kýlli iygiligin kergen, jeme jemge kelgende últ mýddesin satyp jibergen adamdar. Ózderi aiybyn ashyq moyyndamasa, tym bolmasa osylay tәubasyna keltiruge bolar?!

Sol shaqta men osynday anghal oida boldym. Sonday anghaldyqtan Jeltoqsan kóterilisining 25 jyldyghy qarsanynda da aryla alar emespin. Óitkeni, opyna biluding el birligin arttyra týsudegi orny erekshe ghoy dep oilaymyn.

«Abay-aqparat»