Júma, 22 Qarasha 2024
Janalyqtar 2626 0 pikir 21 Mausym, 2012 saghat 10:26

Putinge hat: Qazaqty qorlaudy toqtatynyzdar!

Týrik halyqtarynyn  dýniyejýzilik Assambleyasy Resey  preziydenti V.Putinning atyna 20.06.2012 j. hat joldady.

Hatta Reseyding "GAZ" aksionerlik qoghamy shygharugha dayyndap jatqan birqatar avtokólikterge Ermaktyng atyn qoyghanyn, Ermaktyng asa jauyzdyqpen Don, Sibir týrikterin, qazaq halqyn  qyrghanyn eske salyp, ol jendetting atyn dәripteu týrik halyqtarynyn, onyng ishinde qazaq halqynyng namysyn taptau ekeni  aitylghan. Sonymen qatar, Reseyding mektep oqulyghynda monghol-tatarlardy adam jegish etkenin, atap aitqanda, orystardy jegeni jóninde jala suret baryn, búl úly tatar últyna orystardyng jekkórinish sezimin tudyratynyn atap kórsetken.

Hatta 2011 jyly Astana ótken ekonomikalyq forumda Qazaqstannyng ekonomika institutynyng diyrektory Orazaly Sәbdenov qazaq tilinde bayandama jasay bastaghan kezde Reseyding ýkimet delegasiyasynyng zaldan shyghyp ketkenin, sóitip qazaqtyng bayyrghy, bay tilin mensinbey namysyna tiygenin de jazghan.

Osy faktilerdi algha tartyp, Assambleya Resey preziydentining orys jәne týrik halyqtarynyng jana zamangha layyq qarym-qatynasyna teris yqpal etetin búl kelensiz jәitterge nazar audaryp, bolashaqta boldyrmauyn, qazaq halqynyng jendeti Ermaktyng atyn atalghan zauyttan shyghatyn kólikke bergizbey, basqa da jolmen jauyzdyng atyn dәriptetpeuin ótingen.

Hattyng tolyq núsqasy orys tilinde jazylghan.

THDA-nyng baspasóz qyzmeti.

Týrik halyqtarynyn  dýniyejýzilik Assambleyasy Resey  preziydenti V.Putinning atyna 20.06.2012 j. hat joldady.

Hatta Reseyding "GAZ" aksionerlik qoghamy shygharugha dayyndap jatqan birqatar avtokólikterge Ermaktyng atyn qoyghanyn, Ermaktyng asa jauyzdyqpen Don, Sibir týrikterin, qazaq halqyn  qyrghanyn eske salyp, ol jendetting atyn dәripteu týrik halyqtarynyn, onyng ishinde qazaq halqynyng namysyn taptau ekeni  aitylghan. Sonymen qatar, Reseyding mektep oqulyghynda monghol-tatarlardy adam jegish etkenin, atap aitqanda, orystardy jegeni jóninde jala suret baryn, búl úly tatar últyna orystardyng jekkórinish sezimin tudyratynyn atap kórsetken.

Hatta 2011 jyly Astana ótken ekonomikalyq forumda Qazaqstannyng ekonomika institutynyng diyrektory Orazaly Sәbdenov qazaq tilinde bayandama jasay bastaghan kezde Reseyding ýkimet delegasiyasynyng zaldan shyghyp ketkenin, sóitip qazaqtyng bayyrghy, bay tilin mensinbey namysyna tiygenin de jazghan.

Osy faktilerdi algha tartyp, Assambleya Resey preziydentining orys jәne týrik halyqtarynyng jana zamangha layyq qarym-qatynasyna teris yqpal etetin búl kelensiz jәitterge nazar audaryp, bolashaqta boldyrmauyn, qazaq halqynyng jendeti Ermaktyng atyn atalghan zauyttan shyghatyn kólikke bergizbey, basqa da jolmen jauyzdyng atyn dәriptetpeuin ótingen.

Hattyng tolyq núsqasy orys tilinde jazylghan.

THDA-nyng baspasóz qyzmeti.

20.06.2012 j.

VSEMIRNAYa ASSAMBLEYa TURKSKIH NARODOV

Preziydentu Rossiyskoy Federasiy V.V.PUTINU

20 iinya 2012 goda, №1/RF/PrezRF

"O ne dopustimosti  prisvoeniya iymeny palacha turkskih narodov produksiy AO "GAZ" y o drugih sluchayah ushemleniya nasionalinyh chuvstv turkskih narodov "

Uvajaemyy Vladimir Vladimirovich!

Nam stalo izvestno   o  gotovyashemsya  proizvodstve  AO "GAZ" semeystva mashin «Ermak». Po dostovernym istoricheskim istochnikam Ermak izvesten kak razboynik y palach  turkskiyh, v t.ch. kazahskogo naroda. Russkiy sari Ivan  Groznyi, priznannyi  v miyre za svoy ne chelovecheskiye  zlodeyaniya  "negodyaem tysyacheletiya" y to byl oshelomlen  neslyhannymi  zverstvami  Ermaka y ego razboynikov, vytvorennye nad turkskimy narodamy Dona,  Kazahstana, Sibiry y v konse de konsov poluchivshy zaslujennuy  besslavnuy smerti s ruk zashitnikov narodov, podvergshihsya ih nasilii. Po deyatelinosty on byl chelovekoobraznom chudoviyshem. Na nash vzglyad takoe chudoviyshe ne mojet byti  gordostiu russkogo naroda, nakones vybravshiy demokraticheskiy  puti  razvitiya, peredovaya chasti kotorogo otlichaetsya gumannostiu, spravedlivostiu.                                                   Turkskie narody sygraly vesima polojiytelinuiy roli v stanovleniy russkogo naroda y kak etnicheskaya sostavlyaishaya, y v kuliturnom otnoshenii. Bolee togo, serieznye istoriky schitait, chto, formirovanie edinogo russkogo gosudarstva uskorilsya blagodarya politiyke Zolotoy Ordy, vozlojivshey Moskovii funksii «namestnika», chto pozvolilo poslednemu vozvysitisya v otnosheniy drugih russkih knyajestv y nachati povelevati imi. A tak nazyvaemaya «mongolo-tatarskoe igo», «kulikovskaya bitva» vydumki. Narody imperiy chingizidov v podavlyaishem bolishinstve byly turkami. Tem ne menee, v uchebniyke  dlya 6 klassa obsheobrazovatelinyh shkol Rossiy privodyatsya illustrasiya[1], izobrajaishaya mongol-tatar ludoedami, upotreblyaishih russkih ludey v pishu. Nemalaya chasti naseleniya malo v chem vidit raznisu mejdu mongolo-tataramy y sovremennymy tatarami. Kak sledstvie poslednih mogut schitati naslednikamy ludoedov. Chto mogut stati slyhannym ocherneniyem velikogo  tatarskogo naroda, elementom vospitaniya podrastaishego  pokoleniya v duhe vrajdy tatarskomu narodu.                                                                                                                                            Na Astaninskom ekonomicheskom forume 2011 goda, pry obsujdeniy problem EvrAzES, kotoryy vel Generalinyy sekretari organizasiy T.Mansurov, pry prisutstviy viyse-premiera praviytelistva Kazahstana U.Shukeeva, ministra ekonomiky J.Aytjanovoy y drugih doljnostnyh liys, uchenyh, obshestvennyh deyateley, v t.ch. s dalinego zarubejiya, russkaya, t.e. delegasiya Rossiy demonstrativno pokinula zal zasedaniya, kogda diyrektor instituta ekonomiky Kazahstana Orazaly Sabdenov nachal delati doklad na kazahskom yazyke - t.e. prinimaishey kazahskoy storony, u kazahov doma. Takoe prenebrejenie predstaviyteley Praviytelistva Rossii, zanimaishiyesya voprosamy evraziyskoy integrasii, vyzyvalo nashe vozmusheniye, y ostavilo glubokoe razocharovaniye. Kak vidiym, nalichie takih shovinistov v Vashem praviytelistve privodit k tomu, izdaitsya takie uchebniki, vozvelichivaitsya vsyakie negodyai-chudoviyshe. Proizvodstvo  avtomashiyn  pod iymenem «Ermak»,  kotoraya budet borozditi y prostory  Kazahstana y drugih turkskih respubliyk, bylo by izoshrennym  izdevatelistvom  nad nashimi  nasionalinymi  chuvstvami. Eto toje samoe,  esly Germaniya vypustila by avtomashiny pod iymenem Gitler, kotorye budut eksportirovany v stranu evreev. Ishodya iz vysheizlojennogo, prosim Vas:                                                                                                                                                     1. ne dopustiti ispolizovanie iymeny nenavistnogo nam chudovisha dlya oboznacheniya marki  vypuskaemyh  mashin AO "GAZ" Rossii  y v drugih sluchayah.  Ne dopustiti vozvelichivaniya  y propagandu podobnyh lis voobshe;

2. iskluchiti s upomyanutogo shkolinogo uchebnika vymyshlennyh sobytiy, izobrajaishih mongol-tatar, kak iskonnymy vragamy russkih ludey, a tak je so vsyakih izdaniy proizvedeniy, esly iymeet mesto takovoe;

3. provesty sootvetstvuyshuy rabotu v otnosheniy teh predstaviyteley Rossiyskogo praviytelistva, kotorye svoimy povedeniyamy nanosily publichnoe oskorblenie kazahskomu narodu na zasedaniy Astaninskogo ekonomicheskogo foruma 2011 goda, vyrajaishiyesya v prenebrejeniy ego drevnim y bogatym yazykom.

Uvajaemyy Vladimir Vladimirovich!

My nadeemsya, chto k podnyatoy probleme Vy otnesetesi s ponimaniyem, budut prinyaty sootvetstvuishie mery, chto poslujit stanovlenii novyh dobrososedskiyh, vzaimouvajiytelinyh otnosheniy mejdu russkimy y turkskimy narodami, v t.ch. s kazahskim narodom, chto sootvetstvuet nashim obshim strategicheskim interesam.

akademik Ermentay SULTANMURAT,

preziydent Vsemirnoy Assambley Turkskih Narodov

«Abay-aqparat»


0 pikir

Ýzdik materialdar

Syni-esse

«Talasbek syilyghy»: Talqandalghan talgham...

Abay Mauqaraúly 1464
Bilgenge marjan

«Shyghys Týrkistan memleketi beybit týrde joghaldy»

Álimjan Áshimúly 3231
Birtuar

Shoqannyng әzil-syqaqtary

Baghdat Aqylbekov 5333