Jaqyn kórshimiz Resey qazaqtyng jandy jerine tiiding jana amalyn tapty. Olar endi Qazaqstanda pravoslavtardyng qughyngha úshyrap, qysym kórip jatqanyn aityp, aqparattyq túrghyda sandyraqtay bastady. 2018 jyldyng basynda «Russkiy dozor» saytynda «O rusofobiy y goneniyah na pravoslavie v Kazahstane» atty maqala jaryq kórdi.

Maqala avtory "2011 jyldan bastap týrmelerdegi shoqynu oryndary jabyldy" dep dabyl qaghyp, sózining sonyn: «… esti vse osnovaniya opasatisya, chto pravoslavnye Kazahstana, sostavlyaishie bolee chetverty naseleniya etoy respubliki, vkluchaya 3,5 milliona etnicheskih russkiyh, okazyvaiytsya pered ugrozoy kuliturnogo genosida, chto trebuet serieznoy reaksiy kak ot samoy Rossii, tak y ot mejdunarodnogo soobshestva, esly eto ponyatie eshe iymeet kakoy-to smysl» dep týiindeydi.

Al, 2019 jyldyng 21 nauryzynda jaryq kórgen «Kreshenie «Kazahskoy Ordy» maqalasynyng avtory TMD Elderi Institutynyng OPSh (Orys Pravoslav Shirkeui) jәne shet elderdegi pravoslav qauymdastyqtarymen baylanys bólimining basshysy Kirill Aleksandrovich Frolov bolsa: «Kazahstan dlya pravoslavnyh russkih — eto svyataya zemlya, iskonno prinadlejavshaya Rossii, osvoennaya russkimy kazakami, postroivshimy goroda Vernyi, Guriev, Petropavlovsk y mnogie drugiye, obagrennaya kroviu mnogih svyatyh Novomuchenikov y Ispovednikov Russkoy Zemly y osvyashennaya podvigom takih stolpov Russkoy Serkvy dvadsatogo veka, kak mitropolit Iosif (Chernov).

Respublika Kazahstan sozdana na russkih zemlyah bolishevikamiy.

Nursultan Nazarbaev postroil effektivnoe, no etnokraticheskoe gosudarstvo. Pry nem Kazahstan pokinulo 4 milliona russkiyh, proizoshlo massovoe unichtojenie russkih geograficheskih nazvaniy, alfavit kazahskogo yazyka perevoditsya na latinisu. Vse eto doljno lishiti russkiy narod istoricheskoy pamyaty y nasionalinogo samosoznaniya.

Nursultan Nazarbaev vneshne loyalen Russkoy Pravoslavnoy Serkvy (hodyat sluhi, chto daje tayno kreshen s iymenem Nikolay), no Serkovi svyazana po rukam y nogam jestkim zakonodatelistvom, zapreshaishim ey vsyakuy missionerskui deyatelinosti. Eto zakonodatelistvo napravleno protiv salafizma y «IGIYL» (zapreshennaya v RF terroristicheskaya organizasiya), no «rikoshetiyt» po Russkoy Serkviy.

Ety fakty doljen znati y pomniti kajdyy pravoslavnyy russkiy chelovek, v Kazahstane v osobennosti» dep sәugeysiydi.

Reseylik «Miyr» telearnasy kórsetken «Kireshendegi» sugha shomylushy qandastarymyz TMD Elderi Institutynyng OPSh jәne shet elderdegi pravoslav qauymdastyqtarymen baylanys bólimindegi keybireulerge qazaqty shoqyndyrugha bolady dep oy salghan tәrizdi. Osynday pikirdegiler bir kezderi zorlyqpen shoqyndyrylghan týrki últtary saha men chuvashtardyng býginderi babalar dinine bet búryp, pravoslaviyeden bas tartushylyghy tarihy oqighasyn auyzgha almaydy.

Ári "din taratugha Zanmen tosqauyl qoyyldy" dep zarlaydy qazaqty orys shirkeuining mýskini etudi kózdeushiler. Diny radikalizm tek islamgha ghana tәn, OPSh odan ada deushilerding kózdegeni diny jik salu.

Búl orayda eger ertenimizdi oilaytyn bolsaq, onda ÚQK óz medortalyghy bar «Obshestvo pravoslavnyh vrachey Kazahstana», «Soyz pravoslavnyh grajdan Kazahstana», «Pravoslavnaya obiyteli «Miloserdiye» syndy oryndardy tekserip, jabatyn uaqyt jetti.

Esterinizde bolsa, 2009 jyly Qazaqstan pravoslav shirkeui Qúdaygha qúlshylyq etudi qazaqsha jýrgizudi kóterip, osy qúityrqy әreketke Qazaqstan músylmandary diny basqarmasy tosqauyl qoyghan edi.

Shynymen osynday shu neden shyqty? Áriyne, ukraindardyng Konstantinopoli patriarhatyna qarauynan shyqqany belgili. Biz diny tәuelsizdik alghanymyzben últtyq qúramdas etnikalyq bóligimiz bolyp sanalatyn bizdegi orys Isa mәsihshileri Mәskeu patriarhatyna qaraydy. Al, Mәskeu olargha dindi betperde etip, óz imperiyalyq keudemsoqtyghyn tanady. Tiyiserge qara tappay jýrgen Resey agressorlyghy bizde diny ekspansiyagha úlasyp, ishki konfessiyalyq diny konflikti bolmas ýshin Ukrainadaghy siyaqty Ortalyq Aziyadaghy barsha mitropoliyalyq okrugterdi Konstantinopolige qaratudyng jalpy alashtyq referendumy kerek. Búdan óz jerinde Mәskeu patriarhatyna qaraytyn jergilikti mitropoliyalyq okrugteri bar ózbek, týrkimen, tәjik, qyrghyz aghayyndar tys qalmauy qajet.

Basty maqsat Ortalyq Aziyadaghy músylman júrtshylyghy jergilikti mitropoliyalyq okrugterdi Konstantinopolige qaratudyng aimaqtyq referendumyn ótkizip, orys diny ekspansiyasyna tosqauyl qoidy jýzege asyruy tarihy mindet.

Ábil-Serik Áliakpar

Abai.kz