Memleket basshysy Qasym-Jomart Toqaevtyng Tótenshe jaghday rejiymin qamtamasyz etu jónindegi memlekettik komissiyanyng qorytyndy otyrysynda sóilegen sózi:

Qúrmetti keneske qatysushylar!

Songhy eki ay elimiz ýshin onay bolghan joq. Daghdarys әli tolyq enserilmey túr.

Degenmen, indetting sharyqtau sheginen óttik.

Tótenshe jaghday rejiymin qamtamasyz etu jónindegi memlekettik komissiya auqymdy júmys atqardy.

Halyqtyng densaulyghyn qorghau, olardyng tabysyn arttyru jәne biznesin qoldau ýshin 500-ge juyq sheshim qabyldanyp, jýzege asyryldy.

Endi Tótenshe jaghday rejiymin qamtamasyz etu jónindegi komissiya Ekonomikalyq ósimdi qalpyna keltiru jónindegi memlekettik komissiya bolyp qayta qúrylady.

Býgin býkil elimizdegi tótenshe jaghday rejiymi ayaqtaldy.

Alayda, keybir aimaqtarda dertting taraluy bәsendemey otyr.

Indet tolyghymen joyylyp ketken joq. Pandemiya halyqtyng densaulyghyna әli de qauipti.

Sondyqtan karantindik shekteuler әr ónirdegi jaghdaydyng jaqsaruyna qaray birtindep alynady.

Soghan qaramastan kóptegen salanyng qyzmeti qalpyna kele bastady.

Qazirding ózinde 1 million 100 mynnan astam azamat júmysqa shyqty.

Býginnen bastap elimiz boyynsha dýkenderding birazy ashylady, sәn salondarynyn, bilim ortalyqtarynyn, taghy basqa nysandardyng qyzmeti qayta jandanady.

Sayabaqtar ashylady.

Jolaushylargha arnalghan әue tasymalynyng júmysy qalpyna keledi.

Búghan deyin 6 qalanyng әuejayy ashylghan bolatyn. Endi oghan taghy 7 qala qosylady.

Kóptegen shekteuler alynyp tastaldy.

Alayda, kýndelikti ómirde saqtyq sharalaryn qatang ústanghan jón.

Ýkimet jana sanitarlyq erejelerdi dayyndap, engizui qajet. Shaghyn, orta, iri kompaniyalar jana erejelerge sәikes júmys isteui kerek.

Áleumettik araqashyqtyqty saqtau, kópshilik jinalghan jerde betperde taghyp jýru qalypty jaghdaygha ainalugha tiyis.

Oblystar arasyndaghy kólik qatynasyna qatysty shekteuler qala beredi.

Qoghamdyq kólikter jartylay jýktememen júmys isteydi.

Jolaushylardan betperde taghu talap etiledi.

Kóshede toptasyp jýretinder 3 adamnan aspauy kerek.

Memlekettik qyzmetshilerding 50 payyzy qashyqtan júmys istey beredi.

Jeke kәsiporyn basshylary qansha qyzmetkerdi júmysqa shygharatynyn ózderi anyqtaugha tiyis.

Júrttyng kóbi әli de ýide otyra túrghany dúrys bolar edi. Búl – eng aldymen, adamdardyng qauipsizdigine baylanysty mәsele.

Júmys ornynda әleumettik araqashyqtyq jәne qatang sanitarlyq rejim saqtaluy qajet.

Indetting ekinshi kezeni bastalyp ketui mýmkin.

Sondyqtan, ózimizding aman-saulyghymyzgha, eng aldymen, ózimiz jauapty boluymyz kerek.

Indet qayta órshigen jaghdayda Ýkimet naqty shúghyl is-qimyl josparyn dayyndaydy.

Ózderinizge mәlim, mening tapsyrmam boyynsha elimizde daghdarysqa qarsy sharalardyng eki toptamasy jýzege asyryluda.

4,5 millionnan astam adamgha 42500 tenge kóleminde qarjylay kómek kórsetilude.

1 millionnan astam azamatqa azyq-týlik pen túrmystyq zattar ýlestirilude.

Kommunaldyq tólemderding tariyfi tómendetildi.

Ony tóleu ýshin asa múqtaj jandar qosymsha kómek alady.

2 milliongha juyq azamattyng nesie tóleu merzimi keyinge shegerildi.

Qoljetimdi nesie beru, kóktemgi egis nauqanyn jýrgizu, júmys oryndaryn ashu jәne saqtau ýshin aitarlyqtay qarajat bólindi.

700 mynnan astam kompaniya men kәsipkerler ýshin salyq jýktemesi azaytyldy.

Sol arqyly olar 1 trillion tengege juyq qarjy ýnemdeuge mýmkindik aldy.

Júmys barysynda olqylyqtardyng bolghanyn da moyyndauymyz kerek.

Indet kóp taralyp, ekonomikalyq mәseleler qatty ushyghyp ketkeni ras.

Soghan oray, biz der kezinde shúghyl sharalar qabyldadyq.

Kóptegen mәsele qogham ókilderining belsene qatysuy arqyly sheshildi.

Búl «Halyq ýnine qúlaq asatyn memleket» tújyrymdamasyn jýzege asyrudyng manyzdy kezenine ainaldy.

Koronavirus pandemiyasy әlemdik resessiyanyng bastaluyna sebep boldy.

Tipti úzaqqa sozylatyn ekonomikalyq daghdarysqa da alyp kelui әbden mýmkin.

Jer-jerde proteksionizmning kýshengi beleng aluda.

Ekonomikanyng tútas salalary toqyraugha úshyrap jatyr.

400 millionnan astam kәsiporyn bankrot boludyng aldynda túr.

Álemdegi enbekke jaramdy halyqtyng jartysyna juyghynyng tabysy azaydy.

Sarapshylar jahan ekonomikasy songhy jýz jyl ishinde bolmaghan dengeyge týsetinin boljap otyr.

Osynday jaghdaygha qaramastan, elimiz birqatar basymdyqqa ie bolyp otyrghanyn  aitqym keledi.

Bizde qarjy rezervi jetkilikti jәne memleket qaryzynyng kólemi mýmkindigimizge oraylas.

Eng bastysy, biz jana ahual jaghdayynda júmyspen qamtamasyz etu jәne ekonomikalyq tiyimdilikti arttyru ýshin resurstardy qayda júmsau kerektigin bilemiz.

Endi daghdarys kezindegi jәne odan keyingi damudyng basymdyqtaryna toqtalyp óteyin.

Eng bastysy, barsha azamattardyng ómiri men densaulyghyn saqtau.

Azamattardyng tabysyn arttyru.

Biznesti qoldau jәne ony damytu. Bilim jәne ghylym jýiesin jetildiru.

Juyq arada eng ózekti degen mynaday mәselelerdi sheshuimiz kerek.

Pervoe. Povyshenie samodostatochnosty kazahstanskoy ekonomikiy.

Dlya etogo sleduet razvivati novye peredely v promyshlennosty na osnove iymeiysheysya moshnoy syrievoy bazy.

Nam priydetsya po-novomu vzglyanuti na budushuiy strukturu kazahstanskoy ekonomiki. Opredeliti roli kajdogo iz ee glavnyh sektorov: promyshlennogo, energeticheskogo, seliskohozyaystvennogo, servisnogo. Drugimy slovami, nujno v srochnom poryadke vystroiti novui strukturu ekonomikiy.

Ochevidno, chto znachiytelinyh reform potrebuet energeticheskiy sektor. Posle krizisa on ne budet prejniym. V srednesrochnom periode dviyjenie v storonu «zelenoy energetiki» – nasushnaya neobhodimosti.

Potrebuet peresmotra nash podhod y k industrializasiy – sleduet opredeliti realinye vozmojnosty na eksportnom y vnutrennem rynkah, nametiti dostijimye seli, instrumenty y idty vpered.

Gramotnoe ispolizovanie goszakupok y zakupok kvazigossektora neobhodimo rassmatrivati kak sredstvo vosstanovleniya ekonomicheskoy aktivnostiy.

Osobyy poryadok gosudarstvennyh zakupok, napravlennyy na podderjku otechestvennyh tovaroproizvodiyteley, prodoljit svoe deystvie do avgusta tekushego goda.

Maksimalinoe ispolizovanie otechestvennyh materialov y oborudovaniya budet zafiksirovano kak prioriytetnoe uslovie razvitiya biznesa.

Po infrastrukturnym programmam predstoit povysiti tekushiy uroveni lokalizasiy s 40 do 60-70%.

Osenka raboty Praviytelistva, akimov y rukovodiyteley kompaniy kvazigossektora budet osnovyvatisya, v osnovnom, na etom pokazatele.

Tekushaya situasiya naglyadno, podtverdila izvestnui istinu: prodovolistvennaya bezopasnosti – kluchevoy element bezopasnosty gosudarstva v selom.

Poetomu my prodoljim okazyvati maksimalinui podderjku agrariyam.

Dopolniytelino k uje realizuemym forvardnym zakupkam budut rasshiyreny mehanizmy finansirovaniya putem vvedeniya offteyk-kontraktov y restrukturizasiy zadoljennosty po kreditam «KazAgro».

V Kazahstane poryadka 1 milliona 700 tysyach lichnyh podsobnyh hozyaystv.

Odnako ih produksiya ne prodaetsya ofisialino cherez torgovye obekty y ne postupaet na pererabatyvayshie predpriyatiya.

Gosudarstvo ne poluchaet ot nih nalogov, zanyatye v takih hozyaystvah praktichesky ne zashiysheny sosialino.

Poruchai Praviytelistvu sovmestno s NPP «Atameken» zapustiti v neskolikih regionah pilotnyy proekt po razvitii kooperasionnoy sepochky na sele «ot polya do prilavka».

Zatem mojno pristupiti k masshtabirovanii proekta y k serediyne 2021 goda razrabotati polnosennuiy Programmu.

V hode realizasiy dannoy programmy budet priymeneno ligotnoe mikrokreditovanie po stavke 6% godovyh po liniy «KazAgro» s ispolizovaniyem instrumentov garantirovaniya Fonda «Damu».

Sleduet takje naladiti sistemu postoyannogo zakupa y sbyta, zapustiti obuchenie y povyshenie agrokompetensiy uchastnikov.

Vse eto povysit dohody okolo 2 millionov selichan, uvelichit zagruzku otechestvennyh selihozpredpriyatiy s 53 do 70% y snizit import sosialino znachimyh produktov.

Ekinshi. Biz «Júmyspen qamtu jol kartasy» baghdarlamasyn jýzege asyrugha 1 trillion tengege juyq  qarjy bólip otyrmyz.

Búl – qomaqty qarajat. Ony shaghyn biznesti nesiyeleuge de paydalanugha bolady.

Sonyng bәri qúzyrly oryndardyng baqylauynda bolyp, tolyghymen maqsatqa say júmsalugha tiyis.

Osy kýrdeli kezende qarjylandyrylyp jatqan jobalar arqyly eng aldymen jana júmys oryndaryn ashu qajet.

Búghan júmysshylardy barynsha kóptep tartu kerek.

Ýnemi ekonomikalyq tabys әkeletin nemese adamy kapitaldy damytatyn bastamalar qolgha alynuy qajet.

Osyghan oray, mektep, auruhana jәne basqa da nysandar salynyp, janghyrtu júmystary jýrgiziluge tiyis.

Birkelki nysandardyng әr aimaqtaghy qúny óte alshaq boluyna jol bermeu asa manyzdy.

Ókinishke qaray, múnday jaghday bizde kóp kezdesedi.

Jýzege asqan jobalardyng әleumettik-ekonomikalyq tiyimdiligine taldau jasalady.

Tretie. Moshnym stimulom razvitiya ekonomiki, rosta zanyatosty y faktorom sosialinoy podderjky doljno stati stroiytelistvo dostupnogo jiliya.

Inisiirovannaya Elbasy programma «7-20-25» pridala bolishoy impulis ipotechnomu kreditovanii y jilishnomu stroiytelistvu.

Dlya resheniya voprosov ocherednikov poruchai zapustiti novyy proekt po obespechenii kreditnym jiliem «5-10-20». Na ety sely v ramkah antikrizisnyh sredstv my napravim 390 mlrd. tenge.

V etom godu zaplanirovany rekordnye obemy stroiytelistva v strane – 15 mln. kv. metrov, ily 150 tysyach kvartir y domov.

Vajno prodoljiti rabotu po uluchshenii jilishnyh usloviy nashih grajdan. Po suti, eto odno iz strategicheskih napravleniy raboty Praviytelistva. Dlya etogo predstoit modernizirovati institusionalinui strukturu.

Praviytelistvu sleduet do konsa goda sozdati na osnove AO «JSSBK» («Jilstroysberbank Kazahstana») polnosennyy institut razvitiya y podderjky – «Otbasy bank», kotoryy budet sentralizovano osushestvlyati uchet, postanovku y raspredelenie jiliya.

Prodoljeniyem sistemnyh preobrazovaniy v etoy sfere stanet ispolizovanie nashimy grajdanamy chasty svoih pensionnyh nakopleniy na sely uluchsheniya jilishnyh usloviy.

Ya ranee daval takoe porucheniye, no v svyazy s rejimom ChP obsujdenie zatyanulosi. Pora prinyati resheniye. Praviytelistvo doljno opredelitisya so svoimy podhodamy do 1 iilya.

Chetvertoe. Schitai, chto vo imya sosialinoy spravedlivosty prishlo vremya prorabotati vopros vvedeniya progressivnoy shkaly individualinogo podohodnogo naloga v otnosheniy zarabotnyh plat y drugih vidov dohoda.

Smysl progressivnoy shkaly v tom, chto grajdane s nevysokimy zarplatamy budut platiti menishe, chem segodnya, a dlya vysokooplachivaemyh rabotnikov summa uplachivaemogo naloga vozrastet.

Nasha osnovnaya seli – vyvesty iz «teni» naibolee massovyi, neprozrachnyy nijniy segment zarabotnyh plat. Esly stavka po nim sokratitsya, budet menishe stimulov platiti v konverte.

V usloviyah sniyjeniya dohodov naseleniya vajno prodoljiti monitoring sostoyaniya rynka potrebiyteliskogo kreditovaniya, chtoby ne dopustiti rost dolgovoy nagruzky grajdan.

Agentstvo po regulirovanii finansovogo rynka doljno rassmotreti vozmojnosti reabilitasiy zaemshikov, iymeiyshih problemnye zaymy.

Sleduet takje peresmotreti podhody k raschetu stavky voznagrajdeniya po zaymam v zavisimosty ot tipa zaemshika y tipa produkta.

Dlya zashity interesov grajdan budet usiylen kontroli za nebankovskimy kreditnymy organizasiyami, a so sleduishego goda vvoditsya liysenzirovanie mikrofinansovoy deyatelinostiy.

Hochu ostanovitisya eshe na odnom aspekte nashey sosialinoy politikiy.

Usloviyem polucheniya novoy sosialinoy vyplaty byla uplata ESP. Bolee 40% ee poluchateley – ludi, vpervye vyplativshie ESP.

Eto iymenno te grajdane, kotorym nujna realinaya gosudarstvennaya pomoshi. Ih neobhodimo maksimalino vovlekati v ekonomiku.

Nelizya dopustiti, chtoby ety ludy opyati ushly «v teni», ostalisi odin na odin so svoimy problemamiy.

Vedi na gosudarstvennuiy podderjku, sosialinui zashitu pry nastupleniy neblagopriyatnyh usloviy, dostoynuy pensii v budushem mojet rasschityvati prejde vsego tot, kto rabotaet ofisialino, platit nalogiy.

Poetomu iymenno takie grajdane naryadu s vremenno bezrabotnymy doljny stati predmetom pristalinogo vnimaniya Praviytelistva y akimov.

V ramkah rynochnoy ekonomiky vremenno poteryati rabotu mojet kajdyi, v svyazy s chem Praviytelistvu sleduet maksimalino uprostiti registrasii na birje truda, sokratiti prosedury, vremya polucheniya statusa bezrabotnogo y sootvetstvuyshego posobiya.

Pyatoe. Podderjka nasionalinogo biznesa.

V usloviyah padeniya sprosa, sniyjeniya rynochnoy stoimosty aktivov y zalogov krayne vajno ispolizovati instrument garantirovaniya kreditov Fondom «Damu».

Garantiy fonda budut rasprostraneny na zaymy, vydavaemye v ramkah programmy Nasbanka po kreditovanii oborotnyh sredstv.

Ee obem, napomnu, sostavlyaet 600 mlrd. tenge y pry neobhodimosty budet uvelichen.

Dlya rasshiyreniya kreditovaniya ekonomiky Agentstvom po regulirovanii y razvitii finrynka prinyaty mery po oslablenii prudensialinyh normativov y sniyjenii davleniya na likvidnosti.

Eto pozvolilo vysvoboditi v bankovskom sektore okolo 600 mlrd. tenge, kotorye doljny byti napravleny v ekonomiku strany.

Sleduet vyrabotati dopolniytelinyy kompleks vremennyh prudensialinyh mer, rasshiryaishih vozmojnosty bankov kreditovati ekonomiku.

Otdelinogo vnimaniya trebuet mikro- y maloe predprinimatelistvo. Ih vozmojnosty polnosenno polizovatisya standartnymy bankovskimy produktamy silino ogranicheny.

V svyazy s chem poruchay predusmotreti spesialinye mery dlya malogo biznesa v ramkah programmy «Dorojnaya karta biznesa».

Praviytelistvo y «Atameken» doljny opredelitisya po obemu finansirovaniya dannogo napravleniya.

Eshe odnoy meroy podderjky biznesa stanet rasshiyrenie perechnya otrasley, kotorym banky y drugie finansovye organizasiy predostavlyayt otsrochku platejey po kreditam.

Tuda doljny byti vklucheny torgovlya, obrabatyvaushaya promyshlennosti, transport y skladirovaniye, projivanie y pitaniye, informasiya y svyazi, obrazovanie y zdravoohraneniye.

Sozdanie diyversifisirovannoy ekonomiky s uporom na obrabatyvayshuy promyshlennosti ostaetsya nashim prioriytetom.

Dlya realizasiy dolgosrochnyh proektov v etom sektore nujno obespechiti dopolniytelinuiy kapitalizasii Banka razvitiya Kazahstana.

Krome togo, za schet sredstv, sobiraemyh v ramkah rasshiyrennyh obyazatelistv proizvodiyteley, mojno sozdati Fond razvitiya promyshlennosti. Ego rabota budet napravlena na obespechenie dostupnogo kreditovaniya proryvnyh obrabatyvaishih predpriyatiy po stavke ne bolee 3%.

Shestoe. V usloviyah usiylennoy konkurensiy za inostrannyy kapital sleduet pereyty na pryamuy rabotu s kajdym derjatelem kapitala.

Predstoit razrabotati individualinye mery podderjky dlya kajdogo investora na osnove prioriytetnosty y potensialinogo effekta na ekonomiku v selom.

V ramkah etoy vajnoy raboty Praviytelistvo doljno obespechiti rejim stabilinosty vsego investisionnogo zakonodatelistva dlya strategicheskih investorov v prioriytetnyh otraslyah.

Predstoit  aktivizirovati ispolizovanie potensiala Mejdunarodnogo finansovogo sentra «Astana» dlya privlecheniya investisiy y razvitiya fondovogo rynka.

Eto osobenno vajno v svete predstoyashey privatizasiy gosaktivov.

Sleduet takje obespechiti dostup kazahstanskih predprinimateley k ispolizovanii preimushestv angliyskogo prava y arbitraja MFSA pry resheniy biznes-sporov.

Nujno nachati rabotu po poetapnomu perevodu otdelinyh struktur, prinadlejashih nasionalinym kompaniyam, iz inostrannyh yurisdiksiy v MFSA.

My ne smojem dobitisya doveriya inostrannyh investorov, esly nashy sobstvennye kompaniy vybirait inostrannye yurisdiksiiy.

Praviytelistvo, MID y zagranpredstaviytelistva doljny usiliti prodviyjenie programmy investisionnogo nalogovogo reziydentstva MFSA.

Administrasiya Sentra rabotaet nad novoy Strategiey do 2025 goda.

V tekushih neprostyh usloviyah kluchevuu roli priobretaet doverie investorov, biznesa k nasionalinoy valute, denejno-kreditnoy politiyke.

V etoy svyazy chrezvychayno vajno dobitisya umenisheniya spekulyativnyh atak na nasionalinui valutu. Eto zadacha Nasionalinogo banka y Agentstva po regulirovanii finansovogo rynka.

Sedimoe. K sojalenii, kak y vo vsem miyre, nam ne udastsya sohraniti vse predpriyatiya y vse rabochie mesta, obespechiti stabilinosti kajdogo biznesa.

Poetomu vajno na normativnom urovne priznati vvedenie rejima chrezvychaynogo polojeniya fors-majornym obstoyatelistvom dlya sektorov ekonomiki, naibolee postradavshih ot vvedeniya rejima ChP.

Pry etom pry obrasheniy v sud predstaviyteley individualinyh predprinimateley y malogo biznesa chrezvychaynoe polojenie doljno priznavatisya fors-majornym obstoyatelistvom.

Takje vajno v etot neprostoy period podderjivati ekonomicheskui aktivnosti deystvuyshih predprinimateley, zashishati chastnui sobstvennosti y konkurensii.

S seliu nedopusheniya davleniya so storony nedobrosovestnyh kreditorov poruchai priostanoviti vozbujdenie prosedury bankrotstva v otnosheniy yuridicheskih lis y individualinyh predprinimateley do 1 oktyabrya tekushego goda.

Dalee. V rezulitate predydushih krizisov na balansah bankov skopilosi znachiytelinoe kolichestvo nerabotaishih aktivov, kotorye isklucheny iz ekonomicheskogo oborota.

Bankovskim strukturam neobhodimo razrabotati predmetnye plany po realizasiy nerabotayshih aktivov, odnovremenno usiliv kontroli y osenku otvetstvennogo personala bankov.

Agentstvu po regulirovanii y razvitii finansovogo rynka v ramkah risk-oriyentirovannogo nadzora trebuetsya usiliti monitoring y kontroli raboty bankov so stressovymy aktivamiy.

Sistemnym resheniyem yavlyaetsya sozdanie sivilizovannogo rynka nerabotaishih aktivov. Sleduet sozdati prostoy y rabochiy mehanizm sekiuritizasiy y strahovaniya.

*  *  *

Azamattardy qoldau men biznesti damytugha arnalghan osy jәne basqa da sharalardy jýzege asyru ýshin Ekonomikalyq ósimdi qayta qalpyna keltiru jónindegi keshendi jospar әzirlenip jatyr.

Búl jospar juyq arada bekitiledi.

Memlekettik organdar ony jýzege asyrudyng barlyq joldaryn múqiyat pysyqtauy qajet.

Sonday-aq, olar ózderining orynsyz әreketteri arqyly búl sharalardyng manyzdylyghyn joqqa shygharugha jol bermeui kerek.

Daghdarystyng kýrdeli kezenin qalay enseretinimiz, elimizdi jәne ekonomikany odan әri damugha qalay beyimdeytinimiz osyghan baylanysty.

Biz daghdarys saldarynan әlemdegi ahualdyng jәne últtyq ekonomikanyng týbegeyli ózgergenin anyq kórip otyrmyz.

Qazirgi ahual men faktorlar, aldaghy ózgerister 2025 jylgha deyingi strategiyalyq damu josparynyng jana núsqasynda eskeriluge tiyis.

Josparda ekonomikany jәne memleketti basqaru isin barynsha jandandyratyn  institusionaldyq jәne qúrylymdyq reformalar qamtyluy qajet.

Uvajaemye kollegiy!

Tekushiy krizis pokazal vsemu miru, naskoliko vajny voprosy sosialinoy sfery: medisiny, obrazovaniya, sosialinoy zashity.

Nam neobhodimy korennye preobrazovaniya, napravlennye na povyshenie kachestva sistemy ohrany zdoroviya, polnosennoe tehnologicheskoe pereoborudovanie meduchrejdeniy, povyshenie kompetensiy medisinskogo personala.

Trebuetsya adaptasiya sistemy k bystromu reagirovanii na chrezvychaynye situasiy lubogo haraktera.

Doljny byti vyrabotany podhody dlya infeksionnogo kontrolya naseleniya, vnedreniya telemedisiny y udalennoy diagnostikiy.

Predstoit kardinalino usiliti nasionalinui sanitarno-epiydemiologicheskui slujbu.

Po vsey vidimosti, COVID-19 y podobnye emu virusy ne yavlyaitsya odnorazovym yavleniyem. Poetomu nam sleduet byti postoyanno gotovymy ne toliko s prakticheskoy, no y s nauchnoy tochky zreniya.

Praviytelistvu sleduet sformirovati Sovet po biologicheskoy bezopasnosty s privlecheniyem avtoriytetnyh uchenyh y ekspertov.

Obrazovanie sleduet sdelati gorazdo bolee gibkiym, sleduet razrabotati protokoly y metodiky obucheniya detey y studentov v udalennom rejiyme, zavershiti realinui sifrovizasii vseh uchebnyh zavedeniy strany.

Neobhodimo forsirovanno vnedryati sovremennye distansionnye tehnologii. Predstoit peresmotreti soderjanie obrazovatelinyh programm, sdelati ih dostupnymy y interaktivnymiy.

Podgotovka samih pedagogov doljna osushestvlyatisya s uchetom novyh trebovaniy.

Vajneyshim napravleniyem Strategicheskogo plana strany stanut preobrazovaniya sistemy gosudarstvennogo upravleniya.

Novye podhody budut vnedryatisya, v tom chisle y v sootvetstviy s postpandemicheskim pereosmysleniyem obstanovkiy.

Uspeshno realizovannyy udalennyy format raboty pokazal vostrebovannosti y adekvatnosti priymeneniya sovremennyh tehnologiy pry prinyatiy vajnyh gosudarstvennyh resheniy.

Predlagay v kachestve ustoyavshegosya novshestva maksimalino provoditi soveshaniya y zasedaniya Praviytelistva, ministerstv, akimatov v distansionnom formate.

Sleduet iskluchiti nenujnye prosedury, soglasovaniya, soveshaniya, pustui tratu vremeny y sredstv. Eta praktika izjila sebya. Resheniya nujno prinimati bystro, i, samoe glavnoe, vypolnyati iyh.

Vajno sohraniti opredelennyy zaryad inisiativnosti, prinyatiya otvetstvennosty na sebya y v postvirusnyy period.

Nam nujen obnovlennyy effektivnyy y kompaktnyy gosapparat, bystro y operativno prinimaishiy resheniya v otvet na izmenenie obstanovkiy.

Prodoljitsya reforma gosudarstvennyh institutov razvitiya.

V ramkah realizasiy moego Poslaniya narodu reformirovanie ih struktury, utochnenie seley y zadach, nakones, nachalosi.

Predstoit do konsa reshiti voprosy dublirovaniya ryada funksiy, voprosy dalineyshey privatizasii, dostupa otechestvennyh predprinimateley k zakupkam kvazigossektora.

Sleduet pereosmysliti suti konsepsiy elektronnogo praviytelistva, polnostiu vyvesty v rejim onlayn operasiy po poluchenii konsulitasiy, spravok, podachy zayavleniy, a yazyk «egov» sdelati prostym y ponyatnym dlya naseleniya.

Obshenie mejdu biznesom y gosudarstvom polnostiu pereydet v sifrovoy format y stanet beskontaktnym.

Dlya etogo budet zavershena osifrovka vsego prosessa polucheniya gosudarstvennyh uslug y mer podderjkiy.

Vajno pridati novyy impulis vsem prosessam sifrovizasiy ekonomiky y obshestva.

Qúrmetti әriptester!

1 mamyr kýni Ózbekstan Respublikasyndaghy Sardoba su qoymasy bógetining búzyluy saldarynan Týrkistan oblysynda su tasqyny boldy.

Búl – tehnogendi sipattaghy tótenshe jaghday.

Maqtaaral audanyna qarasty 5 auyldyng 1 mynnan astam túrghyn ýiin su basyp qaldy.

Sonday-aq 9 eldi mekendi su basu qaupi tuyndady.

Shúghyl qabyldanghan sharalardyng arqasynda su tasqynynyng әri qaray taraluyna jol bermedik.

Qazir su tasqynynyng zardaptaryn jong, tazalau júmystary jýrgizilude.

Qoghamdyq tәrtip pen túrghyndardyng dýniye-mýlkining saqtaluyn qamtamasyz etu basty nazarda.

Biz audannyng kýndelikti tirshiligin qayta qalpyna keltiru ýshin qajetti sharalar qabyldaymyz.

Jalpy kýzge deyin qiraghan ýilerding ornyna jana túrghyn ýiler salynady.

Zardap shekken әrbir adamgha  100 myng tenge kóleminde ótemaqy tólenedi.

Mal shyghyny, tasqynnyng auyl sharuashylyghy alqaptaryna tiygizgen ziyany óteledi.

Jalpy, zardap shekken auyldardyng әrbir azamaty qamqorlyqsyz qalmaydy. Olargha jәrdem beremiz.

Zardap shekken audangha kómektesip jatqan azamattardyng bәrine rizashylyghymdy bildiremin.

Tasqyn bolghan jerde әkimdik, sonday-aq, Qorghanys ministrligi,  Últtyq úlan men Tótenshe jaghday jónindegi komiytet bólimsheleri jәne polisiya qyzmetkerleri júmys isteude.

Otandyq jәne sheteldik iri biznes ókilderi de zardap shekken túrghyndargha aitarlyqtay kómek bergenin erekshe atap ótken jón.

Múnday azamattardy halqymyzdyng shynayy patriottary, tileulesteri deuge bolady.

Barshanyzgha alghys aitamyn!

Qazaqstandyqtar búl joly da bir jennen qol, bir jaghadan bas shyghara bildi.

Biz birge bolsaq, barlyq qiyndyqqa tózemiz.

Kez kelgen mindetti oryndaugha mýmkindigimiz jetedi.

*  *  *

Biz kýrdeli kezendi bastan ótkerudemiz.

Halqymyzdyng bekem birligi bәrimizge kýsh-quat beredi.

Júmyla kótergen jýk jenil.

Biz búghan deyin talay synaqtan sýrinbey óttik. Búl qiyndyqty da enseremiz dep senemin.

Qasym-Jomart Toqaev, 

Qazaqstan Respublikasynyng preziydenti

Abai.kz