X ghasyrdaghy arab tarihshysy Ál Masudy Hazar qaghanaty turaly óte qúndy derekter qaldyrghan. Mәselen, mynau joldargha nazar audaryp kórsek: «Stoliysey byl Samandar, gorod, lejashiy na rasstoyaniy vosimy dney puty ot al-Baba. On y seychas naselen narodom iz hazar; no tak kak v rannie dny islama on byl zavoevan Salmanom b. Rabi'a al-Bahiliy, to upravlenie bylo pereneseno ottuda v gorod Amal na rasstoyanie semy dney ot (Samandar)».  

Múnda Hazar qaghanatynyng әuelgi astanasy Samandar men Ál Bab qalalarynyng arasy 8 kýndik jol ekeni, al Samandar men keyingi astanasy Amal qalasy arasy  7 kýndik jol ekeni jazylghan. Sonda Ál Bab qalasy men Amal qalasy arasy 15 kýndik jol bolghany. Ál Bab qalasy qazirgi Iran-Azerbayjan shekarasy manynda bolghanyn aldynghy maqalada kórsettik (Astara qalasy many),  al Amal qalasy kәzirgi Kubani aumaghynda bolghan (kelesi maqala dereginde).  Astara men Armavir arasy 1440 km eken, ol saltattygha shamamen 15 kýndik jol. Demek, Samandar qalasy Astara men Armavir qalalary aralyghynda bolghan deu oryndy (qazirgi Gruziya aimaghy). Hazar qaghanatynyng túnghysh astanasy – Samandar anyghynda Tiflis qalasy degen jón. Óitkeni, halifattyng alghashqy dәuirinde Salman b. Rabi'a al-Bahily jaulap alghan qala Tiflis ekenin Ibn әl Asir deregi aighaqtaydy. Ál Bab qalasy kishi Kavkaz tauy silemining Kaspiy tenizine tireler túsynda bolghanyn aldynghy maqalamyzda kórsettik. Ol, shamamen qazirgi Astara qalasyna jaqyn aimaq, sol jerden Tbilisy aimaghyna deyin 705 km, ol salt atpen segiz kýndik jer (Ál Masudy kórsetken qashyqtyqqa dәl keledi). Al, Tbilisy men Armavir (Amal qalasy bolghan aimaq) qalalary arasy 620 km, ol saltattygha jeti kýndik jer (olda Ál Masudy kórsetken qashyqtyqqa dәl keledi). Ál Masudy jazbasyn orysshalaghan audarmashy Tiflis qalasyn Samandar dep búrmalaghan. Óitkeni, VII-XIII ghasyrlar aralyghyndaghy Zakavkazie tarihyn tolyq bayandaytyn Ibn әl Asir jazbasynda Samandar degen qala atymen joq (qala bolghan bolsa jәne ol jay qala emes, memleket astanasy bolsa, sózsiz kórsetiler edi). Jogharydaghy derekte Ál Masudy músylman halifatynyng alghashqy kezeninde Salman b. Rabi'a al-Bahily Samandar qalasyn jaulap alghanyn, sol sebepten hazarlar astanasy Amal qalasyna kóshirilgenin aitady. Al tarihshy Ibn әl Asir Salman b. Rabi'a al-Bahily men Habib ibn-Maslama ekeui hijranyng 26-27 jyldary (halifattyng alghashqy kezeni) Tiflis qalasyn jaulap alghanyn bayandaydy.

Ibn әl Asir atalghan oqighany bylay jetkizedi: «25 god [645g-646g]. Govoryat, chto tot, kto poslal Salimana ibn-Rabi'y al-Bahily v pomoshi Habibu ibn-Maslamy, byl Sa'id ibn-al'Asy, y chto povodom k etomu bylo to, chto (haliyf) 'Osman poslal Mo'aviy prikaz, chtoby on otpravil Habiba ibn-Maslamy vo glave siriysev v pohod v Arminii. Uznav potom, chto Morian, batrik Armeniyakosa, vystupil protiv nego vo glave vosimiydesyaty tysyach rumov. Habib napisal ob etom Mo’avii, a tot soobshil ‘Osmanu, kotoryy prikazal Sa'idu ibn-al-Asy poslati podkreplenie Habibu, y on podkrepil ego Salimanom vo glave shesty tysyach... Habib raspolojilsya v Hilate, no zatem vystupil iz nego. Ego vstretil vladeteli Maksa, chto v Bosforradjane, y byl ostavlen im praviytelem v ego strane na izvestnyh usloviyah. Posle etogo on pribyl v Sisadjan, naselenie kotorogo vstupilo s nim v boy, no bylo obrasheno im v begstvo, y on zahvatil ih zamki. Dalee on dvinulsya v Djurzan; k nemu yavilsya poslanes ot ego batrika s prosiboy o miyre, y on zakluchil s nim miyr. Zatem on napravilsya k Tiflisu, chto v Djurzane, y jiytely ego zakluchily s nim miyr. Habib zanyal bez boya mnogo zamkov y gorodov, blizkih k nemu. Y poshel Saliman ibn-Rabi’y v Arran y zahvatil bez boya Baylakan, shaditi ih krovi, imushestvo y steny ih goroda, no s tem, chtoby ony platily djiziu y haradj».

Derekte Salman b. Rabi'a al-Bahily men Habib ibn-Maslama ekeuining joryghy Armeniyadan bastalghany, sosyn djurzan (gruziyn) elin baghyndyryp, odan keyin Tbilis aumaghyn jaulap alghany bayandalghan. Tbilisy aumaghynan shyqqan  Salman b. Rabi'a al-Bahily әri qaray qazirgi Azerbayjan jerine joryghyn jalghastyrghan.

Prokopiy jazbasy Tiflis qalasy VI ghasyrdyng ortasyna deyin Ivir (Saviyr) patshalyghynyng astanasy bolghanyn kórsetedi. Savir patshalyghy joyylghan song Zakavkaziedegi negizgi kýsh hazarlarda boldy da, VII ghasyrdyng basynda Hazar qaghanaty payda boldy. Hazar qaghanatynyng tarih sahynasyna shyghuy 626 jyly Tbilisy qalasyn Batys Týrki qaghanaty әskeri (aziyattar) jaulap aludan bastalatyny mәlim. Yaghni, Savir patshalyghynyng astanasy bolghan Tiflis qalasy VII ghasyrda Hazar qaghanaty astanasyna ainalghan. Tbilisiyding ornalasqan jeri onyng býkil Zakavkaziege astana bolugha birden-bir layyq qala ekenin kórsetedi (aymaqtyng tura ortasynda, Kura ózeni jaghasynda jәne biyik jerde ornalasqan). Ál Masudy Tbilisy aumaghynda otyrghan músylman eline X ghasyrda kórshi Jurzan (gruziyn) knyazdigi men Abhaz knyazdigi baghynghanyn jazghan. Ál Masudy jogharydaghy derekte Samandar (Tbilisiy) qalasy túrghyndary әli de hazarlar ekenin aitqan (X ghasyrda). Azerbayjandar qúramyndaghy qazirgi qarapapah eli sol Tbilisy qalasynda qalyptasqanyn, Orta Aziyadaghy qaraqalpaq últy sol Zakavkazieden XII ghasyrda kelgen qarapapahtar ekenin (әielderining últtyq kiyimderi birdey jәne ekeuining de atauy qara týsti papahtarmen baylanysty), qaraqalpaq qúramynda týrkimendik rular da bar ekenin (yaghni, hazarlyq rular) aitqanbyz. Onyng ýstine, qaraqalpaq tilinde týrkimendik belgiler basym ekenin rastaytyn derekter bar. Hazar qazir de týrkimenderding ýlken taypasy ekeni mәlim. Al qarapapahtar azerbayjan halqy qúramynda otyr jәne qúmyq, vaynahtar azerbayjandardy keyinge deyin «hajari» dep atap kelgen. Qarapapahtardyng ýlken bóligi әlide Tbilisiy qalasynda jәne onyng manynda otyr. Demek, Ál Masudy aityp otyrghan hazarlar sol qarapapah-azarbayjandar deu oryndy.

Osy qújattar Hazar qaghanatynyng әuelgi astanasy Tiflis qalasy bolghanyn, orys audarmashysy ony jasyru ýshin Samandar dep búrmalaghanyn aighaqtaydy. Onyng Samandar deu sebebi – Daghystan aumaghynda Samander degen kóne meken bar. Yaghni, orys iydeologtary osylaysha, «Hazar qaghanaty Daghystan aumaghynda bolghan» degen jalghan tújyrymdaryna Ál Masudy deregin kuә etkisi kelgen. Arabsha jazyluy: ثمندر – Samander, تفلس  –Tifliys.

Tbilisy qalasy hazarlardan búryn Savir patshalyghynyng astanasy bolghan. Savir eli keyin vizantiyalyq hristiyandyq yqpalymen jurzan halqy bolyp qalyptasqanyn, yaghny gruzin últyna ainalghanyn aittyq. Jurzan-gruzin biyleushileri Tbilisy óz astanasy bolghanyn eshqashan úmytpaghan, keyin XII ghasyrda ony qaytaryp alyp, qaytadan astana qylghan. Ibn әl Asir Tbilisy qalasy jayly mynaday derekter qaldyrghan: «Gorod Tifliys – odin iz samyh silinyh y nedostupnyh gorodov, on nahoditsya na oboih beregah reky Kur. Kurdjy zahvatily Tiflis eshe v 515 godu [1121g-1122g], kogda sultanom byl Mahmud, syn Muhammeda, syna Melikshaha selidjukida, odnogo iz velichayshih po polojenii sarey. Nesmotrya na eto, on ne mog pomeshati im (gruzinam) zanyati ego. Nikto do Djelaladdina ne posmel itty protiv nih y postupiti s nimy tak, kak on postupiyl. Djelaladdin poshel na Tifliys y raspolojilsya lagerem nedaleko ot nego... Bolishinstvo ih byly ubity, ostalinye bejaly k gorodu y vstupily v nego, presleduemye musulimanami, y kak toliko poslednie vstupily v gorod, jiytely ego iz musuliman kliknuly musulimanskiy klich y imya Djelaladdina, kurdjy je upaly duhom y sdalisi, tak kak ih voinov byly ubity v predydushih srajeniyah, vsledstvie chego ih chislo umenishilosi, y ih serdsamy ovladely strah y ujas. Musulimane ovladely gorodom siloy y bez amana; poetomu ony perebily vseh nahodivshihsya v gorode kurdjov, ne poshadiv ny vzroslyh, ny detey, krome teh, kto prinyal islam y proiznes dva slova sviydetelistva: te byly poshajeny y Djelaladdin prikazal obrezati ih y ne trogati».

Jazbada aitylghanday, Horezmshahtyng úly Jalalidin XIII ghasyrda Tbilisy qalasyn gruzinderden tartyp alghan, onyng músylman túrghyndary Jalalidindi tughanynday qarsy alghan. Horezmshah dinastiyasy Orta Aziyagha barghan qarapapaqtardyng (qaraqalpaq) biyleushi әuletinen boluy әbden mýmkin ekenin aldynghy maqalalarymyzdyng birinde naqty derektermen kórsetkenbiz. Qarapapaq halqy Tbilisiyde VI ghasyrdan otyrghan hazarlar men VII ghasyrda (626 jyly) barghan qazaqtardyng ózara sinisuimen qalyptasqanyn da aityp ótkenbiz (qaraqalpaqtar tili jaghynan qazaqqa eng jaqyn últ ekeni ras). Demek, Horezmshahtyng úly Jalalidinning Tbilisy qalasyn gruzinderden tartyp aluy onyng qarapapaq-qaraqalpaq boluynan, yaghny ol da Otanyn azat etken deuge bolady. Kóp úzamay, Tbilisy qalasy birjola Gruziya astanasyna ainalghany, sodan keyin olardyng uysynan shyqpaghany mәlim. Degenmen, qarapapaqtar ol aimaqta әli de az emes jәne olar qazir ózderin azerbayjan halqynan dep tanityny belgili.

Sonymen, Hazar qaghanaty әuelde Zakavkaziede ornaghanyna, memleketting ondaghy astanasy Tiflis (Tbilisi) qalasy bolghanyna kóz jetkizdik. Ony Samandar etken, týrkiler tarihyn týbegeyli ózgertuge tyrysqan Resey imperiyasynyng zymiyan sayasaty ekeni týsinikti.

Bekjan Ádenúly

(Jalghasy bar)

Abai.kz