Júma, 23 Aqpan 2024
Bilgenge marjan 1823 0 pikir 24 Shilde, 2023 saghat 11:35

Úly qorghan iyesin kim baghyndyrdy?

Áriyne, Úly dala qypshaqtary!

«...Pokorenie mira, nachalosi s Velikih stepey.»
Iz knigy Rene Grusse
«Stepnye kochevniki, pokorivshie miyr».

Qazirgi kýnderi shartarap ghalymdary, kezindegi korolidikterge ydyrap jatqan Qytay elin, eng alghashqy bolyp kimning baghyndarghandyghyn jәne osy úly júrtty uysyna alyp, ynghayyna keltirip, kimderding biylik jýrgizgendigin, mýmkindiginshe jan-jaqty zerttep, dәleldeuge tyrysuda. Mine biz, osy zerttelgen, jazylghan ghylymy derekterdi oqyrmandarymyzdyng nazaryna úsynyp otyrmyz. Sonymen qatar, naqtyraq bolsyn dep, zertteushi ghalymdardyng enbekterindegi keltirilgen keybir derekterding mәn-maghynasyn tolyq týsinsin dep, oryssha núsqasyn keltirdik. Sonymen, Rene Grussenin,   D. Mennin, E. Kychanovtyn, A.Bushkovtyng jәne Hilda Hukhemning osy taqyrypta jazghan enbekterin alayyq:

...V dvadsatom stoletiy nashey ery sunskaya dinastiya, kotoraya v pervye gody svoego stanovleniya kupila mir u severo – vostochnyh kochevyh plemen, ne vyderjala v posleduishem atak turkskih kipchakov, izvestnyh kak kiny. Ony utverdilisi na severe imperii, sdelav stoliysey Pekiyn, a suny byly ottesneny k yugu. IYmenno pry takoy situasiy kochevye ordy Chingishana iz Velikoy  stepiy,  nachaly vtorjenie v Kitay v 1211 godu. Ony v 1215 godu zahvatily Pekiyn. Dvorsy byvshih praviyteley byly podojjeny vo vremya srajeniya y gorely yarkim plamenem v techeniy mesyasa. Kogda Chingiz umer v 1227 godu, vsya territoriya k severu ot Huanhe byla uje zahvachena. Ugedey (Ýkitay), kotoryy nasledoval svoemu otsu v kachestve Velikogo Hana, prodoljal ataku na kinov yujnee Huanhe. Suny nadeyalisi otvoevati territorii, kotorye u nih zahvatily kinskie kipchaki, no ih jdalo gorikoe razocharovaniye.  Kipchaky iz Velikoy  stepy ostalisi yujnee reki, y pravlenie etimy provinsiyamy pereshlo k Hubilai (Qúbylay), bratu Velikogo Hana Munke (Mónke). Drugoy brat, Hulagu (Qúbaghúl), nachal kampanii protiv zapadnoy Azii; Munke y Hubilay obratily svoy agressii protiv yujnyh sunskih oblastey. Posle smerte Munke vo vremya pohoda, Hubilay unasledoval titut Velikogo Hana – ne bez oppozisii, odnako, so storony chetvertogo brata. Hubilay vozobnovil zavoevanie sunskoy imperii. Soprotivlenie bylo otchayannym, y lishi v 1279 godu kipchaky okrujily posledniy oplot sunskoy imperii.

Vpervye v istoriy kochevniky iz Velikoy stepy (nyneshnyaya territoriya Kazahstana) zahvatily vesi Kitay,  a tak je nyneshnyy territorii  Mongoliy (nazar audarsanyz, Monghol aumaghy Qytaymen birge jaulanyp alynghan. Degenmen, ol kezde qazirgi Mongholiya jerinde Mongholdar (halhalyq buryattar jәne manjurlar) emes, qalmaqtar jәne qytaydyng birneshe korolidikteri mekendegen. Mongholdar keyinnen birneshe ghasyrdan son  kelgender. Olar Reseylik buryat elining bóligi). Osy orayda, D.Uezerfordtyng «Chingishan y rojdenie sovremennogo mira» degen kitabynda:  «Chingishan» y «Temudjiyn» - sovershenno ne mongoliskie iymena, a turko-kipchakskiye, - deydi.

Sonymen әri qaray kettik: Velikiy polkovodes Hubilay ostavil kochevui jizni y osel. On perevel imperskui reziydensii iz Kara – koruma ( orys jәne europa ghalymdarynyng zertteui boyynsha, búl qala kezindegi  Deshti – Qypshaq dalasyndaghy Balasaghún shahary - delinedi.) y utverdil svoi stolisu v Pekiyne, kotoryy byl pereiymenovan v Ulu (Úly dep atalghan) – Velikui Stolisu. Gorod, odnako, byl shiroko izvesten kak Hanbalyk, Gorod Hana (Hannyng qalasy). On prinyal dinasticheskiy titul Yuaney, y iz chetyreh kochevyh imperiy potomkov Chingiza, ego imperiya byla samoy bolishoy, v otlichiy ot domov Djuchy (Joshy - Jolshy) (Zolotaya Orda), Hulagu (Qúbaghúl) (Persiya y Irak) y Chagataya (Shaghatay) (Srednyaya Aziya).

Vo vtoroy poloviyne trinadsatogo stoletiya vsya Aziya stala stolbovoy dorogoy kochevyh kipchakov. Karpiny (1245 – 1247gg.) priyvez obratno otvet Pape ot velikogo hana Guika (Kýiik), datirovannogo 1246 g, original kotorogo nahoditsya v vatikanskom arhiyve. V pisime Guik ukazyval, chto ot voshoda solnsa, do zakata vse zemly podchiyneny mogolskomu (ghylymy enbekting eshbir jerinde - Monghol dep jazylmaghan, tek qana Moghol, al, ózimiz biletin Úly Moghol qaghanaty Ortalyq Aziya, әsirese,  qazirgi Qazaqstan aumaghynda bolghan. Naqtyraghy, Jetisu men Altay, Tarbaghatay aralyghy) velikomu hanu. Kak mojno bylo etogo dostignuti, esly by ne volya bojiya? Pape poetomu predlagalosi yavitisya vo glave vseh evropeyskih knyazey y priynesty klyatvu na vernosti hanu. «Esly vy ne priznaete bojiiyh, y ne podchiniytesi moim prikazam, my budem rassmatrivati vas kak nashego vraga».

Posle etogo obeskurajivaishego nachala missionerskih y diplomaticheskih usiliy hristianstva, ono bylo voznograjdeno sozdaniyem katolicheskih eparhiy v Hanbalyke y Zaytone, yujnom portu, kotorye prostiralisi do derjavy Yuaney. Torgovsy Genuy y Venesiy pytalisi vospolizovatisya otkrytiyem Levanta, chtoby utverditisya vdoli kontiynentalinyh  dorog. Pry voinstvennyh kipchakah musulimanskie obshiny v Kitae uvelichilisi v kolichestve y vliyanii, osobenno vo vnutrennih rayonah strany, gde ony yavlyalisi osnovoy Shelkovogo puti. Musulimane staly kommercheskimy bankiramy Kitaya v period kipchakov. Kogda Ibn Battuta posetil Kitay v sorokovyh godah XIV stoletiya v kachestve posla deliyskogo sultana Mogolov (Qazaq elining ontýstiginen barghan týrki – qypshaqtar), on obnarujiyl, chto v kajdom kitayskom gorode byl musulimanskiy kvartal s mechetyamy dlya molitv v pyatnisu y drugih religioznyh seley. Musuliman «uvajaly y slaviliy».

Chto kasaetsya Chingishana to on ne mongol – a turk. Y narod podchinyavshiysya Chingishanu toje yavlyaitsya turkami. Nujno uyasniti, sebe kak sleduet: to, chto Chingishan – mongol, utverjdaetsya toliko v «Sokrovennom skazanii» y «Altan tobchiy». Vsego-navsego v dvuh neizvestno kem napisannyh knigah, poyavivshihsya v obrasheniy spustya mnogie sotny let posle sobytiy… (Yaghni, aty atalghan kitaptar birneshe ghasyrdan son, kóptegen ózgeristerge týsip, dýniyege kelgen. Taghy aitarymyz, búl  kitaptar Úly daladaghy kóshpeli qypshaq taypalarynyng anyzdarynan  jinaqtalyp, qúrastyrylyp, sonymen qatar, kóp nәrse búrmalanyp baspadan shyqqan. Qytaydyng qiytúrqy sayasaty bolar deymiz. )

Sonymen, Úly qorghan iyesin kimder alghash ret jaulap, bodandyqqa týsirgen jәne olardyng shashylghan korolidikterin biriktirip, tútas memleketke (imperiyagha) ainaldyrghan kimder, - dep oilaysyzdar?! Osy ghalymdardyn  enbekterin oqy otyryp, zerdeley kele, kóp nәrseni úghasyn. Al endi, izdenbegen, talpynbaghan, oy eleginen ótkizbegen adamgha bәribir. Olar, sol bayaghy Kenes Odaghynyng eski iydeologiyasymen  jәne sauaty shamaly, eshteneni salystyrmaly týrde taldap, saraptay almaytyn, bilimi týkke túrghysyz halhalyqtardyng ótirigine senip, jýre bermek.

Beysenghazy Úlyqbek,

Qazaqstan Jurnalister Odaghynyng mýshesi

Abai.kz

0 pikir

Ýzdik materialdar

Ádebiyet

Qauyrsyn

Álimjan Áshimúly 1542
Álipby

Latyn jayy

Bijomart Qapalbek 1602
Deputattyq saual

Shoshqagha bólingen qarjy jylqydan 40 ese kóp

Abai.kz 1304