Beysenbi, 28 Qarasha 2024
Janalyqtar 2679 0 pikir 26 Nauryz, 2011 saghat 09:13

Arman Jaqypjan. Áblyazov pen «Respublika» qazaq últyn qorlay bere me?

Qashqyn milliarder Múhtar Áblyazovtyng sózin sóilep, sayasy qolshoqparyna ainalghan «Respublika» gazetining eldi dýrliktirip, qazaq últyna onyng mýddesine qarsy shyghyp jýrgeni eshkimge de tansyq emes bolar. Alayda, shekten shyqqannyng da shegi bolady emes pe?

Mysaly, qazaq eli qasiyetti Nauryz meyramyn toylap jatqan kýnderi yaghny 23-nshi nauryzda gazet belgisiz bireuding ««O dosrochnyh preziydentskih vyborah (mnenie ryadovogo izbiratelya)» atty maqalasyn jariyalady. Shamamen qazaq elining kórkeyip, ayaghynan tik túryp kele jatqanyna ishi kýigen orys halqynyng ókili bolar dedik. Onyng sayasy pikirine, memleket basshysyna qatysty kózqarastarynda sharuamyz joq. Alayda, qazaq jeri men últynda ne shataghy bar?

Qashqyn milliarder Múhtar Áblyazovtyng sózin sóilep, sayasy qolshoqparyna ainalghan «Respublika» gazetining eldi dýrliktirip, qazaq últyna onyng mýddesine qarsy shyghyp jýrgeni eshkimge de tansyq emes bolar. Alayda, shekten shyqqannyng da shegi bolady emes pe?

Mysaly, qazaq eli qasiyetti Nauryz meyramyn toylap jatqan kýnderi yaghny 23-nshi nauryzda gazet belgisiz bireuding ««O dosrochnyh preziydentskih vyborah (mnenie ryadovogo izbiratelya)» atty maqalasyn jariyalady. Shamamen qazaq elining kórkeyip, ayaghynan tik túryp kele jatqanyna ishi kýigen orys halqynyng ókili bolar dedik. Onyng sayasy pikirine, memleket basshysyna qatysty kózqarastarynda sharuamyz joq. Alayda, qazaq jeri men últynda ne shataghy bar?

Mysaly, «Respublika» gazetining avtory bylay dep laghady: «... Eyforiya nezavisimosty proshla. Kazahy protrezveli. Na referendume bolishinstvo iyz nih progolosuet za dvuyazychiye, ne govorya uj o drugih narodah. Ibo, chto takoe «gosudarstvennyy yazyk», kak ne dialekt plemeni, iyz kotorogo vyshel Nazarbaev. On delal Konstitusii «pod sebya». Po slovam Nazarbaeva, opublikovannym v pechati, «42% kazahov vladeit gosudarstvennym yazykom v nedostatochnoy stepeni» Pochemu? Da potomu, chto gosudarstvennyy yazyk dlya nih rodstvennyi, a ne rodnoy. Kazahy - eto prozviyshe narodov, naselyaiyshih Kazahstan, A vot to, chto nazyvait kazahskimy plemenami, eto nebolishiye, kak v Dagestane, narodnosty iy neobyazatelino turkskogo proishojdeniya. U kajdoy iyz nih svoy dialekt. Na ige on blizok k Uzbekskomu».

«... Itak, gosudarstvennym yazykom ne vladeet okolo poloviny kazahov. Russkim je yazykom vladeet 90 prosentov vsego naseleniya. Pochemu je togda russkiy yazyk ne iymeet statusa gosudarstvennogo? V sivilizovannom miyre takuiy situasii poschitaly by nedopustimoy diskriminasiey. Vot, v Finlyandiy 92% finnov, a gosudarstvennyh yazyka dva: finskiy iy shvedskiy. V Shveysariy chetyre gosudarstvennyh yazyka. V takih stranah kak Indiya iy Pakistan, odnim iyz gosudarstvennyh yazykov yavlyaetsya angliyskiy, hotya angliyskim yazykom vladeet toliko intelliygensiya. Rodnoy yazyk zabyvati ne goditsya, no y navyazyvati ego drugim - toje».

«... Nazarbaev silitsya predstaviti kazahskiy pered mirovym soobshestvom sivilizovannym pravovym gosudarstvom. Naprasnye potugi. IYz Kazahstana net vyhoda daje v Evropeyskiy Sud. My kak byly dlya nih dikaryami, tak imy i ostalisi, iy predsedatelistvo Nazarbaeva v OBSE, toliko ukrepilo iyh v etom mnenii. I Oljas Suleymenov soglasen s takoy osenkoy. On toje govoriyt, chto nashim dikaryam niy pod kakim predlogom   nelizya davati v ruky «yadernuy dubinku», pusti derutsya na soilah».

Osyndaydy shatpaqty jariyalaghan gazetti, onyng artynda túrghan qashqyn biznesmendi «qazaqqa jany ashidy» dep kim aitty? Búl eldi, últty, memleketti qorlau emes pe? Jýz jerden oppozisiyashyl bolsa da, múnday gazetti sot arqyly jabu qajet. Qazaqqa qún tóletu qajet! Búnday gazetke, ony qarjylandyryp otyrghan toptargha, partiyalargha laghnetten basqa aitarymyz joq. Osydan keyin ablyazovshyl «Algha» partiyasynyng belsendileri bolyp jýrgen Jasaral Quanyshәliyn, Aysúlu Qadyrbaeva, Hasen Qoja-Ahmet syndy azamattar ne deydi eken?

«Abay-aqparat»

0 pikir

Ýzdik materialdar

Syni-esse

«Talasbek syilyghy»: Talqandalghan talgham...

Abay Mauqaraúly 1561
Bilgenge marjan

«Shyghys Týrkistan memleketi beybit týrde joghaldy»

Álimjan Áshimúly 3365
Birtuar

Shoqannyng әzil-syqaqtary

Baghdat Aqylbekov 6372