Búghan deyin Batyldyng qatang tәrtipke baghynghan, qaharly qaraqúrym qalyng qoly Kavkaz eli men Rusiti tolyq jaulap, ózine qaratqan song 1241 jyldyng qysynda Visla ózeninen әri asyp, kәri qúrlyq eline basyp kirdi. 

«Biraq, osy arada myna bir jaghdaydy eskerte ketkimiz keledi. Keybir orys ghalymdary Úly sardar Batyldyng Europagha joryq jasaugha asa bir qúlshynysy bola qoymaghandyghyn aitady. Ol osy jaulap alynghan úlan-ghayyr, shóbi shýigin, ózen-kóli mol, adam balasynyng túrmys keshuine óte qolayly alqaptar men atyraptardy óz memleketining negizgi aumaghy etip, osy kólemmen shektelgisi kelgendigin aitady. Alayda tastalqan bolghan Rusiting knyazidary men әsker basylary qypshaq әskerining qaramaghyna ótken son, ózderimen úzaq uaqyt taytalas úrys jýrgizip kelgen Europalyq karolidikterding aman-sau qalghanyn qalamady, - deydi. Degenmen, orys ghalymy Aleksandr Bushkovtyng pikiri boyynsha:

«... Bolee pravdopodoben variant, po kotoromu kipchaky vtorglisi v Evropu, presleduya svoego starogo «krovnika», poloveskogo hana Kotyana, bejavshego k vengram. Za hanom chislilsya vesima serieznyy greshok – on v svoe vremya ubiyl  poslov Batyya.

A vy znaete, tak y okazalosi! Toliko v 1920 godu v arhivah Vatikana obnarujily pisimo smenivshego Ugedeya (Ýkitay) velikogo hana Guika ( Kýiik), gde on v uprek madiyaram pominaet iymenno chto ob unichtojeniy imy posolistva...

Kipchaky zahvatily Sandomir y Krakov, bez osobogo truda razgromily parochku mestnyh knyazey sredney rukiy».

Sol uaqyttarda, kәri qúrlyqta daqpyrty alabóten, ózining aitarlyqtay jauyngerligimen jergilikti elde bedeldi, abyroyy biyik sanalatyn tampliyerler men Tevton ordenining әskerlerin jusatyp salady. Sonymen qatar, Batyldyng iyeligindegi qypshaq sarbazdarynyng ekinshi qanaty búl kezende Vengriyany, sonday-aq, Avstriyany, Horvatiyany jaulap aldy.

Ózining enbekterinde ( «Kiyevskaya Rusi») B.Grekov bylay deydi: «...Karoli Bela (Vengriya karoli), ukryvshisi gde – to na ostrovke posredy Adriatiki, posylal otchayannye pisima evropeyskim monarham y pape Rimskomu, prosya pomoshiy.

Papa Grigoriy IX prizval evropeyskih koroley vystupiti v krestovyy pohod protiv «nevernyh». Shum po vsey Evrope stoyal strashnyi. No te vely sebya sovershenno tak je, kak sovsem nedavno russkie knyaziya, ne proyavlyaly ny maleyshego jelaniya obedinyatisya y voobshe idty v pohod. V Evrope v eto vremya bushevaly svoy usobisy – mej temi, kto podderjival papu, y temi, kto vystupal protiv nego. Samy je papskie pribliyjennye poddavaly jaru, obvinyaya germanskogo korolya Fridriha II , chto eto iymenno on vtihomolku dogovorilsya s kipchakami, «organizuya zagovor protiv monarhiy vo vsem miyre, vedushiy k okonchatelinomu krushenii hristianskoy very». Pry etom oznachennogo Fridriha neprinujdenno sravnily s Lusiyferom y Antihristom».

IYә, qashanda jankeshti soghysqa qauqarsyz kәri qúrlyq elderi kezindegi Osmandyq Bayazidting qandy joryghynan Ámir Temirding arqasynda әupirimdep aman qalyp, tynysh ómirge kelip, mamyrajay tirshilik keship jatqan uaqytta, tútqyiyldan kelgen myna alapat shayqasqa, qaru ústap shyghugha dәrmensizdik  tanytyp, ýreyden qaltyrap, ne qylaryn bilmey, tyghyryqqa tirelgen kezi bolatyn. Shynyn aitu kerek, әlemdegi kishigirim  qúrlyq ( Europa ) toz-toz bolyp kýireudin  aldynda túrghan edi. Degenmen, Batyl nege ekeni belgisiz, qypshaqtyng qalyng әskerin keri búrdy.

«...Y tut Batyy uvodit svoy tumeny iz Evropy!

Eto do sih por kajetsya nastoliko oshelomiytelinym, nelogichnym, neponyatnym y zagadochnym, chto v versiyah po sey deni net nedostatka. Russkie s legkoy ruky A.S.Pushkina privykly schitati, chto kochevniky «zaboyalisi» ostaviti v tylu razbitui, no ne pokorennui Rusi, nesgibaemo stroivshui plany vsenarodnogo otpora zahvatchikam».

«Al Europanyng aman qalghan karolidikteri bolsa, kóshpelilerding keri qaytqanyn, ózderinshe týsinip, bizding rysarilarymyzdyng myqtylyghyn kórgen song jәne qaru-jaraghymyzdyng artyqshylyghyn bayqaghan son, shamalarynyng kelmeytindigin  bayqap, qasha jóneldi», - dep kýpsindi. Biraq, jaghday olay emes edi. Batyldyng artqa qaytuyna aldymenen Úly han Ýkitaydyng qaytys boluy sebep boldy. Arttaghy qalyng elding taghdyry men osyghan deyingi jaulanyp alynghan úlan-ghayyr kenistiktegi biylikti ústap qalu jәne ony kýsheytu, ornyqtyru  kerek edi. Mine, sol sebepti, kәri qúrlyqtyng taghdyry qyl ýstinde túrghanda, әri qaray olardy talqanday berudi maghynasyz kórip, artqa qaytyp oralghan bolatyn.

Alayda, orystardyng týsinigi mynanday ( B.Grekov «Kiyevskaya Rusi»): «...Kipchakam, privykshim k ogromnym y bogatym gorodam vsey Rusi, Evropa pokazalasi slishkom ubogoy y niyshey, chtoby tratiti na nee sily vseriez. Im poprostu nikak ne ulybalasi prolivati krovi y trititi sily, chtoby v konse konsov stati poveliytelyamy krohotnyh gorodiyshek, utonuvshih po koleno v navoze, - deydi.

Qaysysy dúrys ekenin ózderiniz taldap, týsinersizder.

Beysenghazy Úlyqbek,

Qazaqstan Jurnalister Odaghynyng mýshesi

Abai.kz