Seysenbi, 27 Qyrkýiek 2022
Bilgenge marjan 2709 6 pikir 1 Tamyz, 2022 saghat 11:41

Hilda Hukhem jәne Úly qolbasshylar

Aghylshyn zertteushisi jәne alghan mamandyghy jaghynan múghalim Hilda Hukhem kezinde býkil Aziya jәne Europa qúrlyqtaryn ózine tәueldi etip, tútasymen biyligine alghan, әlemdi aibarymen seskendirip, ózin jahandyq  biyleushi retinde moyyndatqan Úly Ámir Temirding bala kezinen bastap, taytalas tirshilik keship, altyn taqqa jetui men odan ketken aralyqtaghy úzaq uaqytqa deyingi tútas kezendi  qyryq jyldan asa zerttep, onyng joryqtaryn býge-shegesine deyin anyqtap, ata-tegining qaydan shyqqandyghyn jәne olardyng qaydan kelgendigin týbegeyli, ýnile zerdelep, saraptap, Úly qolbasshy turaly kóp jylghy ghylymy enbegin әlemdik  qalyng oqyrmandargha úsynghan adam.

Búghan taghy qosyp aitarymyz, osy ghylymy júmystyng býkil tauqymeti men beynetin  arqalay jýrip, talay ret Ortalyq Aziya elderinde: Qazaqstan (ontýstik ólkelerde), Ózbekstan, Týrkmenstan respublikalarynda ailap jýrip, Ámir Temir jóninde ýlken, týbegeyli zertteu jýrgizgen. Ol sonymen qatar, Saqyp Qyrannyng joryq joldarymen: Mysyr, Iran, Týrkiya, Qytay elderinde de bolyp, tabysty júmys jýrgizedi. Alayda, osynau beyneti men auyrtpashylyghy kóp saparlarda jýrip, ózining densaulyghyna da aitarlyqtay ziyan keltiredi.

...So studencheskih let ona uvleklasi Sentralinoy  Aziey y vsu svou soznatelinuu jizni posvyatila ee izuchenii. Ei opublikovano bolishoe chislo rabot po ee srednevekovoy istorii, no glavnym trudom yavilasi istoriya o Timure, opublikovannaya v Londone krupneyshem izdatelistvom Hodder y Stouton. Istoriya priynesla avtoru bolishuiy izvestnosti y reputasii serieznogo issledovatelya istoriy Sentralinoy Azii, y ona byla priglashena v Britanskui ensiklopedii v kachestve avtora o Timure.

Vpervye v sovremennoy liyterature Hilda Hukhem sozdala iz Timura obraz jivogo cheloveka so vsemy ego atributami, polojiytelinymy y otrisatelinymy svoystvami, so vsemy ego strastyamy y ambisiyami. Ee Timur predstaet voennym geniyem, klassnym shahmatistom.

...Timur vydaishuisya lichnosti. On vzoshel na tron Maverannahra 10 aprelya 1370 goda, v techenii  35 let on svoi vlasti, y ne toliko ne vypuskal iz ruk, no y ukreplyal ee. Vsu svou jizni Timur provel v sedle y vsu jizni on kocheval. U Timura ne bylo nikogda bespoleznoy jestokosty ily samodurstva. On ne otkazyvalsya ny ot odnogo iz poedinkov, esly emu brosal vyzov ravnyy emu po polojenii protivnik y esly eto moglo sohraniti jizny ego voinov ily jiyteley osajdennyh im gorodov. Ego voinskaya doblesti priynesla emu slavu velikogo polkovodsa. Opyt ego bitv voshel v uchebnye plany vseh voinskih akademiy mira.  V to je vremya on byl opytnym y dalinovidnym politicheskim deyatelem, tonkim pronisatelinym diplomatom. Takovym predstaet vlastiyteli Maverannahra  v trudah  Hilda Hukhem.

Degenmen, búl ghylymy júmysqa qosyp, naqtylap aitarymyz, Ámir Temirding shyqqan taypasy men ruynyng kóp rette jýrdim-bardym aitylatyndyghy. Ámir Temirding týbi Naymannyng Barlas ruynan shyqqan. Búl oiymyzdy terendetip, osy sayttyng orys tildi oqyrmandaryna da jetkizsek dep oilaymyz: «Eto turkskoe  plemya (Naymandar) sygralo bolishuy roli v istoriy Sentralinoy Azii. On  byl odin iz samyh vliyatelinyh y mogushestvennyh turkskih plemen. Ego vojdy vsegda nosily pochetnoe zvanie noyonov y polizovalisi iskluchiytelinym doveriyem Chingishana. Ony byly k nemu blizky y im poruchalisi naibolee otvetstvennye porucheniya.

Zavoevav Maverannahr, Chingishan vydelil v udel im luchshui chasti svoih novyh vladeniy – Kashkadariu, gde  chasti iz nih ostalisi navechno. V posleduishih vekah ony prinyaly samoe aktivnoe uchastie v boribe za vlasti v Maverannahre.

Búghan qosa, Hilda Hukhemning ghylymy enbegin oqy otyryp, Shynghys han jәne Ámir Temirge baylanysty kóp oqighalardyng oryn alghan aumaqtary men olardyng handyq qúrghan jәne biylik jýrgizgen ata qonystary aitarlyqtay dәldikpen, taldanyp, saraptalyp kórsetilgen. Oghan mysal retinde, osy enbektegi myna joldardy aita keteyik: … On  takje (Chingishan)  polizovalsya slujboy uygurov, vetvi turkskogo naseleniya, naselyavshih razlichnye oazisy severnogo Tarima, po sosedstvu s Semiyrechiem, gde nahodilasi hanskaya stavka Chingishana.   Ony iymeliy   shirokie torgovye svyazy y v znachiytelitnoy stepeny razvitui kulituru, liyteraturu y pisimennosti, kotorui velikiy han prinyal dlya svoego sobstvennogo negramotnogo naroda. S etoy territoriy y nachalosi zavoevanie Kitaya v 1211 godu y v 1215 godu.

Ghylymy enbekting taghy bir aralyghynda, mynanday jazbalardy oqisyn: ... On sam (Shynghys handy aitady) nazval svoe obedenivsheesya voysko  Min - gol, kotoroe v posledsviy priymenyalosi kitaysamy k ego narodu, a zaodno nazval tak teh, kto prisoedenilsya k nemu. (Qazirgi keybir ghalymsymaq jazghyshtardyng «Monghol» dep aityp jýrgeni osy ghoy. Myna sóilemderge qarasan, eshqanday da «Mongol» emes, «myng qol» degen sózden shyqqany anyq aitylyp túr. Tipti, olar Monghol qyrattarynda jýrgen dep әuleklenedi. Qazirgi Monghol aumaghynda ol kezde Qytay korolidiktermen  ýnemi taytalas soghys jýrgizgen Qalmaqtyng soltýstik handyqtary mekendegen. Keyinnen, olar Qytaydan qyrghyn tapqan son, bos qalghan dalagha birneshe ghasyrdan keyin kelgen orman buryattary.  )

Mine, osynday sóilemderdi oqy kele, kezinde sayahatshy jәne saudager Marko Polonyng shynymen de óz jazbalarynda, Ortalyq Aziya elderin «Mongholdar»  jәne «Tatarlar» dep ýlken qatelikter jibergendigin angharasyn. Osyghan qarap, keyingi kóptegen jazushylar jәne ghalymdar qate pikirge boy aldyrghan. Bizding aitarymyz, әrbir tarihy júmysty jazarda, tereng zertteu jýrgizip, taldap, salystyrmaly týrde jazu kerek. Áytpese, qazirgi monghol (múnghúl, myng qol ) atalghan buryattar Shynghys han oqighasyna eshqanday qatysy joq el-júrt deuge shynymen de bolady.

Beysenghazy Úlyqbek,

Qazaqstan Jurnalister Odaghynyng mýshesi

Abai.kz

6 pikir