Beysenbi, 18 Tamyz 2022
Bilgenge marjan 3532 10 pikir 8 Mausym, 2022 saghat 13:05

Jappas Basyghara datqanyng asy

ANDATU

Qazaqtyng búrynghy sauyq-sayran, toy-dumanynyng ýlkeni – as. El esinde qalghan nebir eleuli ýlken as, toy-duman bolghany bәrimizge belgili. Olardyng qataryn termelemey-aq, tarihta jaqsy saqtalghan Kerey Saghynaydyng asyn aitsaq, qazaqtyng toy-dumanynyng qalay ótetinin boljap, baghamdaugha bolady. Kerey Saghynaydyng asy jәne onda oryn alghan ozbyrlyq, zorlyq turaly aqiyq aqyn Iliyas Jansýgirovting «Qúlager» poemasy arqyly qazaq arasyna әbden tanys. Astaghy basty sayys-at bәigesinde ataqty ataqty Aqan serining Qúlager túlparyn Batyrash bastaghan qaraqshylar qastandylyqpen óltiredi.

Aytayyn degenimiz -  Kerey Saghynaydyng asy emes, dengeyi sol bir astan kem emes Qostanay uezinde ótken Jappas Basyghara datqanyng asy. Asqa 300 ýy tigilip, 500-den astam qoy soyylyp, bәige, baluandar kýresi, sadaq atu, tenge alu syndy sayystar ótedi. Basyghara datqa - Perovsk qazaghy, ruy – Jappas taypasynyng Dostiyary. Syr boyyn qystap, Qostanaydy jaylaghan Basyghara - «datqa» lauazymyn Búqara әmirinen alghan kisi. Datqagha berilgen as búrynghy Nikolaevsk (Qostanay) uezining Qojakól degen jerinde 1888 jyly ótedi. Kerey Saghynaydyng asynyng daqpyrty bizding zamanymyzgha, negizinen, auyzsha jәne Iliyas aqynnyng kórkem shygharmasy arqyly jetse, Basyghara datqanyng asy qalay ótkenin tәpishtep jazghan kuәger kisining jazbasy bar. Ol kisi – aghartushy Y.Altynsarinnyng shәkirti, Qostanay eki synyptyq orys-qazaq mektebining múghalimi Ábdighaly Balghymbaev. Jazbanyng taqyryby «O pominke (as), ustroennoy na izvestnom vliyatelinom bogache Maloy ordy, Djappaskogo roda, Dostoyarovskogo otdeleniya Basygare (datqa biy)» dep atalady. Asqa ol Jappas Dostiyargha kýieu bolyp keletin Y.Altynsarinmen (aghartushynyng júbayy Ayghanys – Dostiyar Jappastyng qyzy) birge qúrmetti qonaq retinde barady.

Ókinishke qaray, Á.Balghymbaevtyng Jappas Basyghara datqanyng asy turaly jazghan esteligi býgingi tangha deyin tolyq núsqada kópshilikke belgisiz bolyp keldi. Soghys jyldarynda Qazaqstan Ghylym Akademiyasynyng qoljazba bólimine tapsyrylghan jazba iydeologiyalyq túsauy myqty, senzorlyq qúryghy úzyn bolghan kenestik dәuirde kópshilikten túmshalanghany týsinikti bolsa, tәuelsizdik alghan 30 jyl ishinde ony qayta jariyalaugha kim kedergi jasaghany mýldem týsiniksiz. Bizdinshe, basty sebep – ghylymy payym-zerdening negizgi aishyghy bolyp sanalatyn úqyptylyqtyn, yjdaghatylyqtyn, qajyrlyqtyn, qazynany qúnttaudyng ghalymdar arasynda tómendep ketui.

QÚNDY QOLJAZBA

Álqissa, Á.Balymbaevtyng esteliginde asqa dayyndyqtyng qalay jýrgeni, qonaqtardy qalay kýtkeni, qanday sayystardyng bolghany, Y.Altynsaringe qatysty nendey oqigha oryn alghany turaly mәlimetter bayandalghan. Jazbanyng tarihy jәne etnografiyalyq qúndylyghyn ekere otyryp, ony oqyrman nazaryna týpnúsqada tútastay úsynyp baryp, sodan keyin sózimizdi jalghastyrghymyz keledi. Sonymen, Á. Balghymbaev bylay deydi (1 suret):

1 suret. Á.Balghymbaev jazbasynyng týpnúsqasynan ýzindi

«V 1888 godu na graniyse Kustanayskogo y Turgayskogo uezdov b. Turgayskoy oblasti, prikochevavshie iz Kyzylordy, vykochevavshie ranney vesnoy cherez Turgayskiy uezd v Kustanayskiy djappasy-dostiyarovsy ustroily bolishuy pominku (as) – po umershemu svoemu izvestnomu vsemu krai bogache Basygare, nazvavshegosya «datkoy», iymevshiy gramotoy ot Buharskogo emira, polizovavshiysya bolishim avtoriytetom sredy vsego naseleniya kak Perovskogo, tak y sosedney Turgayskoy oblasti. As ustroily na beregu ozera «Koja-kuli», nahodivshimsya na odinakovym rasstoyaniy ot Turgaya y Kustanaya nedaleko y ot Irgizskogo uezda, naselennom kazahamy Maloy ordy. Na etu pominku byly priglasheny vse kazahi, krome svoih perovsev-djappassev, vse kazahy Turgayskogo, Kustanayskogo y blijayshego Irgizskogo uezdov, o chem bylo opovesheno o dne pominky za mesyas vpered, chtoby ony vse podgotovilisi k takomu bolishomu as (pominke) nebyvalomu za poslednee vremya: podgotovily skakunov loshadey, borsov (baluanov), strelkov iz lovkoy molodejy dostayshih vskachi monety, zavyazannoy v tryapochku s zemly y t.p. Pravda, pominku ustroily grandioznui: bylo postavleno do 300 y bolee kibitok, dlya priglashennyh gostey, zarezano svyshe 500 baranov, sotnya loshadey y rogatogo skota, a kumysu iz blijayshih aulov (za deni y bolishe ezdy) vezly samy gosty dlya svoego aula-kibitka, takje privozily samy djappassy-rodstvenniky dlya priyehavshih iz dalinyh aulov, v bolishih iz seloy loshadinoy shkury zakonchennyh sabah (kojanaya chetyrehugolinaya s dlinnoy sheykoy posuda, kuda zalojeny-bispek (derevyannaya meshalka). V ustroystve pominky prinimaly uchastie y uslujivaly vse djappassy dostiyarovskogo otdeleniya, rodstvenniky pokoynogo. Kak oni, tak y bogatye svatiya ego pomogaly materialino prigonyaly v pomoshi ustroiytelyam pominky loshadey kosyakami, baranov desyatkami, rogatyy skot (pod vidom «aza») y takim obrazom, sovmestno spravlyaly pominku (triznu) vo vseh otnosheniyah: materialino y uslugami. Dlya bolee pochetnyh gostey-glavarey rodov otdeleniy, glavnym obrazom drugih uezdov byly postavleny bolishie luchshie belye kibitky 7-8 kanatah (reshetkah) s luchshim ubranstvom vnutri, ukrashennymy uzornymy tesvamy y na zemle (polu) postaleny uzornye koshmy dorogie kovry y v nekotoryh kibitah sverhu kovrov daje shelkovye steganye odeyala.

Na etu znamenitui pominku – «as» - po priglashenii, v chisle prochih priyehal so svoimy rodstvennikamy altybasovsamy inspektor shkol I.A.Altynsarin v povozke, zapryajennyy na troyke bulanyh loshadey. Pishushiy ety stroki, togda uchiyteli v Kustanae, po predlojenii Altynsarina, priyehal s nim v odnoy povozke. Nas vseh pry pribliyjeniy v aul - po obychay vstretily za verstu verhovye ustroiytely pominky y provodily do samyh postavlennyh dlya gostey kibitok y povely v odnu iz luchshih belyh bolishih kibitok s horoshey obstanovkoy, gde okazalasi y horoshaya bolishaya saba s kumysom. Vo vseh kibitkah bylo polno zvanyh gostey, bolee pochetnyh uvajemyh gostey, v tom chisle y nas ugoshaly sperva chaem s baursakamy (jarenymy v sale hlebnymy oreshkamiy), urukom y kishmiyshem; posle nekotorogo vremeny raspivaly kumysu, razlitogo v bolishui sharu (derevyannui posudu) y v nebolishih chashkah (kymyzayak) podavaly vsem gostyam po 2-3 chashky kajdomu. Ugoshenie dlilosi s utra. Zatem v poldeni podavaly ostyvshee myaso izvestnymy kostyamy razvozilosi na verhovyh loshadyah kazansamiy-razdatchikamy v bolishih ploskih derevyannyh chashkah (tabaq) y pochetnym aqsakalam luchshie chasty myasa s pochetnymy kostyamy y v bolee obilinom kolichestve (kazy, janbas y dr.) y na troih podavaly po odnoy chashke (ýsheu ara – kajdym troiym), odno bludo polnogo myasa. Kogda ugosheniya vo vseh kibitkah y vse okonchilosi, k poludnu pribliziytelino verhovye so storony ustroiyteley pominky s privyazannymy na dlinnyh shestah koshmamy v rode flaga razglashali, opovestily vseh krikamy «at shabar», chto znachit «na baygu» vyezjayte, sobiraytesi v ukazannoe y vozvyshennoe mesto (vsled za nimiy), gde bylo postavleno Karakchy (namechenno dlya sbora mesto).

Vse gosty pospeshily sesti na loshadey y poehaly na ukazannoe mesto. Tam kajdyy rod so svoimy otdeleniyamy sadilsya otdelino: Srednyaya orda protiv Maloy ordy, obrazovav v serediyne ocheni bolishoy krug: dlya borsov y strelkov. S obeih storon kruga byly otkrytye mesta dlya prohoda y proezda skakovyh loshadey. Kajdyy rod y otdeleniya vydvigaly iz svoey sredy borsov y strelkov. Borsy y strelki, oderjavshie pobedu (verh) poluchennye imi, v premii podarky (prizy) halat y denigi, prinosily ih svoim sorodicham, starshim aksakalam, kak eto prinyato. Ety poslednie prinimaly podarkiy-prizy borsov y blagodarily iyh, davaly batu, dobroe pojelanie im zdoroviya y uspeha vpredi, semeynogo schastiya i. t.p.  Pervym dolgom po pribytii sehavshihsya gostey na mesto sbora y raschitovannym ih na opredelennye mesta sobiraly skakovyh loshadey (skakunov) s sedokamy malichikamy s zavyazannymy na golove u kajdogo platkamy y pognaly ih poganushky (aydaushy) za 30-40 verst naznachennoe mesto, otkuda po ukazanii pogonshikov malichiky odnovremenno doljny skakati obratno. U vseh skakunov grivy y hvosty byly zapletenye, kak kosy u deviys, y vse ony byly tonkie (...)[1] podgotovlennye dlya skachky po izvestnomu metodu. Posle ugona loshadey v krugu shla boriba baluanov obychnym poryadkom y razdachy prizov pobediytelyam, streliba v monetu y proch. Tut je obiyavlyalasi bayga skakunam – skachkovym loshadyam, kajetsya, na 10 pervyh priskakavshih loshadey: pervym bolishe s umenisheniyem prizov, bolee pozje pribyvshim loshadyam v poryadke pribytiya y prohoda ih cherez Karakchu.

Proshlo znach. vremya, kogda vidnelisi skachushie loshady eshe vdaly sledivshisya za etim tolpa, zagudela y mnogiye, nesmotrya na zapresheniya, ne uterpeli, poskakaly na vstrechu, chtoby pomochi pervymy priskakati svoim loshadyam. Eto bylo «kótermeshiy», tashushie za povod svoih loshadey y uchinyavshie bolishoy besporyadok etiym. Pry vsem etom sledivshie za priskakavshimy y proehvshimy cherez Karakchy loshadimy osobo naznachennye dlya etogo lisa zapisyvaly priskakavshih loshadey – po klichke malichikov, nazyvavshih hozyaev iyh. Pry takom besporyadochnom haose s uchastiyem kóterimeshey ocheni trudno bylo znati, kakie y chiy loshady vpered priskakali, no registratory otmechali, zapisyvaly priskakavshih loshadey bolee ily menee pravilino, no toliko proizoshel spor naschet dvuh lishi loshadey 6-7, kotorye priskakaly so svoimy kótermeshamy besporyadochno ryadamy y trudno bylo v takoy besporyadochnom haose opredeliti, kotoraya vpered prishla. Proizoshel bolishoy spor. Odna loshadi byla argynskaya iz otd. Toktamys, drugaya kipchakskogo roda iz otd. Altybas[2]. Zavyazalsya goryachiy spor iyz-za pervenstva y baygu, y delo dohodilo chuti ne do draki. Bolishe vseh krichal, osparival y ne ustupal iz toktamysovyh molodoy pareni Baybatsha Sartov. I. Altynsariyn, kak vybrannyy vsem obshestvom rukovodiytelem y raspryadeliytelem po bayge y provedenii uveseliytelinyh zreliysh, podoshel k sporivshey tolpe, predlojil perestati spory, reshiti mirnym putem, no Baybatsha ne perestaval, togda Altynsariyn, vidya, chto on ne uprimilsya, velel svoim ludyam (pomoshnikam) shvatiti etogo nepokornogo buyana y svyazati k ego povozke szadi. Tut toktamysovsy, podderjannye izvestnym argynskim Chegenovym podnyaly bunt, zakrichaly zaguldeli, bystro sely na loshadey, sobiralisi na odno mesto, kak budto soveshalisi vo glave so svoim aksakalom bogachem (Nurbaem Talpakovym) s seliu otomsheniya, za etu obidu ih molodsa. My s I.Altynsarinom toje sely v svoy povozku y poehaly v druguy storonu. Izdaly vidno bylo, chto kucha toktamysovsev skachut v nashu storonu s krikami, no dorogu ih peregorajivala mirnaya tolpa y ne dopuskala iyh, vidimo, djappassy s seliu ne dopuskati deboshirstva y besporyadka. Zatem reshily delo mirnym putem, posredniky sviydetely dokazali, chto putanisa proizoshla vsledstvie smesheniya «kótermeshey», dopustivshim besporyadok, no oni, registratory, samy viydeli, chiya loshadi nemnogo vpered priskakala, y obe storony doljny byly podchinyatisya ih resheniyam. Takim obrazom vozmojnoe so storony razgoryachennyh toktamyshevsev napadenie na Altynsarina bylo ustraneno. Vecherom, konechno, ne malo bylo razgovorov ob etom».

QOJAKÓL JÁNE BESTÓBE BOLYSY

Bizder Balghymbaev bayanyndaghy Basyghara datqanyng asy ótken búrynghy ýsh uezding - Qostanay, Torghay, Yrghyzdyng  shekaralyq aimaghyndaghy Qojakól degen mekendi patsha zamanyndaghy jәne qazirgi zamandaghy kartalardan izdep, tauyp aldyq. Qazirgi zamannyng әkimshilik-teritoriyalyq kartasynda Qoja atauymen eki toponimika bar. Biri Qamysty audanynyng Krasnogorsk eldi mekenine jaqyn eldi mekendi belgilegen «Qoja» degen jer, ekinshisi - Áuliyekól audanynyng (aqshyl kókpen boyalghan) Qamysty audanymen (sarghysh týspen boyalghan) shekaralas ónirinde ornalasqan – Qojakól (2 suret).

[1] Oqu mýmkin emes

[2]  Qoljazbada «iz otd. Altybas» degen joldar avor tarapynan syzylyp tastalghan.

2 suret. Qazirgi Qoja jәne Qojakól mekeni.

Bir-birinen araqashyqtyghy asa alys emes ornalasqan osy eki mekenning qaysysy Á.Balghymbaev aityp otyrghan Qojakól ekenin dәl basyp aitu mýmkin emes. Qazirgi Qamysty audany patshalyq zamanda «Bestóbe bolysy» dep atalghan. Bestóbe bolysy – Kishi jýz Jappas taypasynyng jaylauy. Qostanay oblysynyng Qamysty audanynda Jappastan taraytyn júrt ta ózgelermen qatar qonystap otyr. Tәuelsizdikting alghashqy jyldarynda eks Preziydent tarapynan «Qazaqtyng túnghysh pomeshiygi» degen qolpashtau sóz tanylyp, qoldau kórsetilgen «Qarabatyr» agrofirmasynyng basshysy, marqúm Jәzit Qúdayqúlovtyng qazaqy tegi Jappas taypasyna tireledi. Al onyng agrofirmasy Qamysty audanynyng teritoriyasyna ornalasqan. Biraq patsha zamanynda bolystardyng shekarasy shartty týrde bolghanyn, kenes dәuirinde ol týrli ózgeristerge úshyraghanyn aita ketuimiz qajet.

Al patsha zamanynyng topografiyalyq kartasynda biz sóz etip otyrghan meken «Ýlken Qojay kól» (ýlken jýrgen jerde kishi de jýredi) dep belgilengen. Batys qaptalynda soltýstikke qaray úzynan Tobyl ózeni aghyp jatsa, shyghysynda «Qorjyn kól», «Dóngelek sor», al ontýstýginde «Tentek sor» dep atalatyn eki túzdy kól oryn alghan (3 suret). Osy ólkelerde jaqsy biletin kisiler qazirgi tanda «Qojaykóldin» qay jerde ornalasqanyn baghamday alady dep oilaymyz.

3 suret. Ýlken Qojaykól.

Sóz orayy kelgende aita ketkenimiz jón, Shoshaq balasy Baytúrsyn Jynghyldy ótkelinde Torghay uezining basshysy Ya.Yakovlevke qol kótergen belgili oqighagha Ýmbetey auylymen birge Yrghyz bettegi (Toghay ózenining Aral, Syr beti) qystaularyna kóship bara jatqan Perovski uezining auyldyq biy-starshyndary Bayseyit Asaubaev, Omanbay (Umanbay) Belgibaev, Nikolaev uezi Bestóbe bolysynyng qazaqtary Shona Orazov pen Orambay (Urambay) Sansyzbaevtar kezdeysoq kuә bolady. Búlar, sóz joq, Jappas júrtynyng kisileri bolsa kerek. Aytpaqshy, Torghay dalasyn Jynghyldy ótkeli arqyly Yrghyzgha qaray kesip ótetin «Jappas sýrleui» degen jol saqtalghanyn ólketanushylar keshegi kýnge deyin aityp keldi. Osy tústa Shona Orazov degen kisining A.Baytúrsynúlynyng myqty shәkirti, ataqty tilshi ghalym Teljan Shonanovqa qatysy bar ma eken degen «kezbe» oy da keledi. «Shona» – qazaq arasynda qalmaq-monghol dәuirinen qalghan óte siyrek kezdesetin antroponiym. Maghynasy «qasqyr» degendi bildiredi. Júrtymyz ony «Qasqyrbay», «Qasqyrbek» dep qazaqshalap jibergen.

Jalghasy bar.

Almasbek Ábsadyq,

Qostanay

Abai.kz

10 pikir

Ýzdik materialdar

Alashorda

Alash-arman

Beybit Qoyshybaev  2779
Bilgenge marjan

Hilda Hukhem jәne Úly qolbasshylar

Beysenghazy Úlyqbek 2134
Ádebiyet

Týs

Erghaly Baqash 1799
Áne, kórding be?

Arhiymed kimdi qorghashtaydy?

Jaybergen Bolatov 2895