Qayran, orys óleni, qayda barasyn?
"Liyteraturnaya gazeta" basylymynyng 2017 jylghy №27(6605), 12-18 iili aralyghyndaghy sanynyng "Liyteraturnyy rezerv" degen qosymshasyn oqyp otyryp, "qayran,orys óleni, qayda barasyn?" dep ózime ózim saual qoydym da, oigha qaldym. Eger, sonda jariyalanghan Pavel Bannikov(ózi jerlesimiz) degenning ólenderin Pushkin ne Lermontov, Tutchev, Tolstoy, Esenin bolmasa Nikolay Rubsov,yriy Kuznesov sekildi klassikter tirilip kelip oqysa ne der edi? Bilmeymin! Biraq, jobalaymyn jәne sezinemin! Olar klassikalyq ýrdisi men ýlgisi, әdeby dәstýri әlemdi moyyndatqan orys poeziyasynyng osynshalyqty qúldyraghanyn kórgende, sóz joq, bas shayqap, barmaq tister edi. Shynymdy aitayyn, orys poeziyasyn shama-sharyq, qal-qadirimshe bir adamday bilip, onyng klassikteri men klassikasynan ruhany susyndap ósken basym, ataqty әdeby gazet"LG" -nyng osynday qarabayyr, qaradýrsin, shalajansar, tipti, úiqassyz gazettik ocherk dәrejesine týsirilgen óleng symaqty jariyalaghanyna tanqalyp otyrmyn. Endi, ólenge jýginelik. Qaranyzdar, dostarym!
Assambleynoe
O kazahy moi! O moy russkiye, nemsy y belorusy!
O uygury moy y uzbeky moiy!
O koreysy! Moy greki, armyane y kurdy,
evrey y ukrainsy!
O bolgary, tatary, bashkiry, madiyary!
O kyrgyzy, chechensy, ingushi, dungane,
azerbaydjansy y turkiy,
kazaky y polyakiy!
O tadjiki, turkmeny y finny!
Y vy, karachaevsy y balkarsy!
Y vy, rumyno-moldavane
(tak vas otmetily v spiskah)!
Y vy, chuvashy (pusti ne otmecheny v spiskah, no kuda bez chuvashey?),
lezginy, mordva y drugiye,
kem preneoregaet ofisialinaya
statisgika, zanosya vas v
«... y drugie etnosy iz bolee chem 130».
Tak vot chto ya hochu skazati:
o moy bednyy narod!
Na etom - pojaluy - vsyo.
Mine, kórip, oqyp otyrsyzdar! Klassika men klassikter poeziyasymen susyndap ósken shygharmashylyq kózi qaryqty, kókirekkózi ashyq, jaqsy men jamandy ajyrata alatyn oqyrman búghan ne deydi? Múnday, deklarativti (resmy qújat týrinde jazylghan), býginde eshkim oqymaytyn agiyt(ýgit-nasihat)ólendi "LG"-ning qalay jariyalap otyrghanyna tanqalasyn. Ólenning (óleng desek) leksikalyq qúrylymynyng negizi qalalyq. Leksikalyq tazalyq joq. Jargon, auyz eki sóilem-sóz. Futurizmning kórinisi. Búl ólennen estetikalyq lәzzat ala almaysyn. Faktige ghana jýginesin.Últtar tizimine qanyghasyn. Sayasilanghan. Faktimen qúr bayandau. Búl әleumettik qúbylystyng kórinisi.Búnday, sana-sezimi sayasilanghan oqyrmangha arnalghan sayasy - publisistikalyq ocherk ólenning kýni ótkeni qashshan. Jalang bayandau, últtar tizimi.Ólenning ayaqtaluyndaghy banalinosti(qarabayyr týiin) kimge abyroy әperedi. Búl poeziya terisin jamylghan publisistikalyq bayandau, bayandama! Búndaydy, sayasy túrmys-tirshilikten (byt) asa almay qalghan, sayasilanghan "bytopisatelisvo" deydi.
Nemese, myna ólenge nazar audarynyzdarshy:
Sputnik y pogrom
kak-to R. skazal mne: zavershaetsya sikl -
skoro my ne uznaem
realinosti
y eto kak budto by pravda -
snachala po raduge ushyol lemmiy
potom deviyd
potom leonard
potom
otiehal v peklo fiydeli
sledom za nim - geydar
polnyy spisok mojno posmotreti v
vikiypediy na straniyse umershih v 2016
y etot spisok eshyo popolnitsya
no edva ly stoit nadeyatisya
chto stoli je znakovymy iymenamiy
Vselennaya netoropliva
kogda my chuvstvuem zavershenie sikla - predskazati
zakonchitsya ly on v
2017
2020
2030
2050
(dumay - eto ne predel vozmojnostey politicheskoy numerologii) — nevozmojno
Vselennaya ne znaet sifr
esti lishi nadejda
chto ty projiyvyoshi chuti dolyne pary
praviyteley y pary
desyatkov psov iz ih psarniy
y nikakih - opravdannyh -
prognozov na to
chto
v nebe ne budet leteti vsyo tot je sputnik na zemle ne budet zreti vsyo tot je pogrom
Kórdinizder me, eshqanday orys tilining zandylyghyn saqtamay, logikasyz tartylghan oqigha jelisindegi haos, mazmýn-mәnsizdik dәstýrli orys ólenin búzyp túr. Búl bayaghy futuristerding izdenisi. Mysaly, Aleksey Kruchyonyhtyng (1886-1968)"Zima" ólenindegi:
Miziyz..
Zyni...
Isiv -
Zima!...
Zamorojennye
Steni
Styni...
Snegota...Snegota!...
Stuja... viuja...
Viu-u-ga - stu-u-u-ga...
Stugota...stugota!...
Ubiystvo bez kroviy...
Tifoznoe nebo -odna sploshnaya voshi!... (1926 jyly jazylghan)- sekildi, týsiniksiz, maghana-mәnin ózi týsinetin, ózge ózi týsindiretin ólen. Yaghni, abrakadabraka(maghanasyz, mәnisi joq sózder). Áriyne, ony ózderine, yaghni, avtorgha salsa, qatyryp týsindirip beredi. Búny kezinde janalyq, poeziyagha jana ýn, jana aqyn keldi degen. Qazir odan poeziyalyq-poetikalyq týk qalmaghan. Fakty retinde aitylyp, oqylady. "LG"-nyng jariyalap otyrghan Pavel Bannikov óleni de sonyng keri. Bú da qazir janalyq! Jana! Búdan da, erteng jogharydaghy ólendey týk qalmaydy. Dostarym, mening jana óleng jazbay, jaqsy óleng tudyryndar deytinim sodan. Jaqsynyng bәri, qay uaqyt, qay kezen-kezde de jana. Janalyq.
Mine, dostarym, mening "qayran, orys óleni, qayda barasyn?" deuimning syry osynda! Búghan orystyng Pushkin ne Lermontov, Tutchev, Tolstoy, Esenin bolmasa Nikolay Rubsov,yriy Kuznesov sekildi klassikteri tirilip kelse ne der edi, ә!
Dostarym, men bir-eki ólenine pikir aityp, oy bildirdim. Qalghanyn ózderiniz oqyp alynyzdar! Birdene týsinsenizder, aitarsyzdar! Qalghany tómendegi!
Svety
smerti v podezde jiyvyot dva dnya
ischezaet pod babiy voy
chasto dumaet pro menya
nikogda ne prihodit za mnoy
uhodya zabiraet s soboy sveta
krasnyy y chyornyy y svety
vozvrashaetsya na devyatyy y sorokovoy
shepchet v myslyah moih ty
ruky tvoy y plechy spina
sutulaya nepokoynyy vzglyad tvoy
vozlublennyy moy vstrechu
nashu poslednuu otkladyvau kotoryi
godpodryad
shepchet jarko dolgo do hripoty odnajdy vozlyajem y s toboy iy
uhodiyt
y zabiraet svety zapah hvoy kutiy y nemnojko boli
Urekiy
sidishiu rekiy
dolgo sidishi
ocheni
dolgo
y oniy-taky nachinait proplyvati mimo - trupy vragov
vot trup vraga politicheskiy
vot trup vraga ekonomicheskiy
votudavlennik votutoplenniyk
...vot muchenik vot prosto jmur
plyvut boleznye
plyvut opuhshiye
plyvut sokolikiy
y chuvstvueshi rovnym schyotom nichego
ny udovletvoreniya
ny maloy kakoy podlenikoy radostiy
ny vnezapnogo sostradaniya
plyvut sebe y plyvut
a sledom plyvut druziya
predannye tebe
predannye toboy
plyvut krasivye
plyvut rodnye
mashut ruchkamiy
davneniko ne viydelisi
skoro vstretimsya
y chuvstvueshi eto strannoe chuvstvo
budto iz tebya chto-to vynuliy
y zabyly vlojiti obratno
a chto eto bylo
y sam zabyl
chuvstvueshi - pora
uhoditi ot rekiy
poka ne poplyl
kto-to davno zabytyi
kto-to lubimyi
malichik v korotkih shtanishkah
devochka v platiiyse belom
drugoy
chelovek v detskom
Govoriyt
iyriy Dombrovskiy - chelovek udiviytelinoy sudiby - udiviytelino horosho postavlennym golosom (budto proiznosit zaklinaniye) govorit vedushiy programmy novostey v deni smerty Hraniytelya
Drevnostey
vchera - v to je vremya - tem je
horosho postavlennym - on govoriyl: nastalo vremya splotitisya vokrug Liydera nasiiy
pozavchera - s gordostiu veshal ob uvelicheniiy
posevov karaburdy y nadoev zaytugurmy
o etot diktorskiy professionalizm o etot vyuchennyy pafos
o moy bolypie palisy, chuvstvuishiye,
kak sjimaetsya pod nimy kadyk
o moy ukazatelinye
chuvstvuyshiye, kak hrustit tretiy sheynyy pozvonok o voobrajenie moyo, provojaishee v vechnosti
udiviytelino horosho postavlennyy golos
o razum moy, zachem ty lejishi s moim telom
v tyoploy posteliy
•••
vyshel pyotr iz tumana:
vynul kluchik iz karmana -
vykinul v kusty kashtana
budet rezati, budet biti
budet s sepochkoy hoditi
budet jily viti
pyotr byl kameni - pyotr jeleznyi
y dymitsya sad chudesnyi
y pylitsya ad prelestnyi
otperty vorota raya
pyotr, rezvyasya y igraya
skajet: om namah shivayya
Molenie svyatym susl ikam o dojde
svyatye susliky moiy
begut cherez ruchiiy
idut-gudyat cherez gryadu
vzdyhait na hodu
tolkait tuchku iz stepiy
y shepchut: poterpiy
poiyt psalmy v nochnoy tishiy:
razverznisi, sokrushiy
mokry, prohladny y legkiy
svyatye suslikiy
***
vot skajem ludiy
rojdaiytsya
potom ony obuchaytsya
vsey y vsyacheskoy jizniy
hraniti narkotikiy
postiti kotikov
horoniti mertvesov
posylati otsov
prodoljati rod
sajati ogorod
v obshem vsyachesky realizuitsya
potom dematerializuitsya
y eto dovolino
pechalino
poetomu davay stanem
neponyatogo vida zverikamiy
neponyatnogo roda shorikamiy
vilkamy vyodramy gorshkamiy
tainstvennymy poroshkamiy
Mine, dostarym, qazirgi orystyng jas poeziyasynyng týri, týsi, mazmún-mәni, formasy, janalyghy. Ádeyi, sizder, tanyssyn dep, dostarym, ólenderdi ýzbey, qysqartpay tolyq berdim. Múny olar jana poeziya deydi. IYә, úly orys poeziyasy osynday da kýige jetipti. Al, bizdinkini aitsan, bilmeymin...
Amanhan Álimning Facebook-tegi paraqshasynan alyndy
Abai.kz